Urša Marn

 |  Mladina 14

Uboj iz malomarnosti

Obglavljanje dreves pri nas postaja stalna praksa

Obglavljena drevesa v kraju Tišina

Obglavljena drevesa v kraju Tišina
© Darja Matjašec

V zadnjem času je v Sloveniji v urbanem okolju mogoče opaziti vse več nestrokovno obrezanih dreves. »Obglavljena drevesa so nefunkcionalna, vizualno neprivlačna in zaznamovana do konca svoje rastne dobe,« opozarja krajinska arhitektka Darja Matjašec, ki je na socialnem omrežju Facebook ustanovila skupino proti obglavljanju dreves.
Izraz obglavljanje se uporablja, kadar se z obžagovanjem odstranijo vse večje veje ter vrhovi dreves in se odstrani večina zelene, listne površine. Takšna nega dreves je povsem neprimerna. Obglavljanje namreč močno poškoduje in oslabi drevo, zmanjša njegove naravne obrambne sposobnosti, povzroči stradanje korenin ter olajša napad in razvoj bolezni in škodljivcev, to pa spodbudi napredovanje razkroja. Končni učinek je razkrojeno in votlo drevo, ki z novo zraslimi in slabo pritrjenimi vejami pomeni veliko nevarnost za ljudi in objekte v njegovi bližini. Seveda pa se z obglavljanjem uniči tudi lepota drevesa in spremeni podoba krajine. Še več. Dolgoročno je takšna napačna nega dreves tudi dražja.
Prof. dr. Aleksander Šiftar, priznani slovenski strokovnjak za drevesa in grmovnice, opozarja, da pri obglavljanju nastanejo velike rane, ki se pri večini drevesnih vrst ne zarastejo več (izjema je npr. hrast), začne se notranji razkroj lesenega tkiva, ki znatno poveča verjetnost loma vej in skrajšuje življenjsko dobo drevesa: »Drevo se na zmanjšanje krošnje odzove z bujno rastjo, zbudijo se speča očesa, veje, ki izrastejo iz preostalih debelih vej, pa zelo slabo prenašajo obremenitve vetra, zato jih nevihte pogosto polomijo. Velike rane s premerom več kot deset centimetrov se praviloma ne zacelijo več. Drevesa stoje in počasi odmirajo in šele, ko se odlomi veja in nastane škoda, se začne iskati krivec.« V teh primerih vse krivde ni mogoče zvaliti na primer na veter, ki lomi veje, saj se na takih drevesih veje lomijo že pri znatno manjših obremenitvah kot sicer na drevesih. Vprašati se je treba, kdo je odgovoren.
Za drevesa skrbi in z njimi razpolaga lastnik zemljišča, na katerem drevesa rastejo. Če je lastnik javni sektor, pa naj bo to država, občine ali šole, je pri svojih naročilih dolžan zahtevati, da so vse storitve in blago, ki ga kupuje, v skladu s standardi. Če ni domačih standardov, se morajo upoštevati standardi članic EU. Tu bi za zgled lahko vzeli Nemčijo in Avstrijo, ki sta glede vzdrževanja dreves bistveno naprednejši od Slovenije. Mesto Dunaj ima na primer še vedno lastno proizvodnjo sadik, ker na trgu ni sadik takšne kakovosti, kot jo zahteva mestna uprava. Veliko del, zlasti vzdrževalnih, oddajajo na licitacijah, zato je izvedba del pod stalnim nadzorom. Pri nas smo glede tega bistveno bolj površni. Tipičen primer malomarnosti so lani posajeni hrasti v novem parku pri Navju, ki so se posušili zaradi suše. »Vsak vrtičkar dobro ve, da mora posajene sadike zalivati, pri drevesih pa to traja dve leti,« opozarja Šiftar. A sporna ni samo pogosto napačna nega dreves, pač pa neredko tudi napačna izbira drevesne vrste in sorte. »Trenutno so v modi spet breze, arhitekti jih 'podtikajo' kar vsepovsod, čez deset do petnajst let pa jih bodo verjetno sekali. Breza ni za v mesto, je lepa v naravni krajini, v mestu pa dviguje tlak, pelod je alergen, ko začne drevo semeniti, je seme vsepovsod, tudi v stanovanjih. Dvajset let stare breze v mestu že kažejo znake staranja,« opozarja Šiftar.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.