MLADINA Trgovina

Vanja Pirc

14. 4. 2011  |  Mladina 15

Partizanska umetnost

Roman o Pohorskem bataljonu in kratki film o Kajuhu

Poslednja fotografija pesnika Kajuha, slikana nekaj dni pred njegovo smrtjo februarja 1944 na Paškem Kozjaku

Poslednja fotografija pesnika Kajuha, slikana nekaj dni pred njegovo smrtjo februarja 1944 na Paškem Kozjaku
© Jože Petek (iz knjige: Kajuh, pesnik vseh letnih časov)

Obdobje druge svetovne vojne je bilo v javnosti dolgo v ospredju le takrat, ko se je razpravljalo o povojnih pobojih in odkrivanju grobišč. V zadnjem času pa se je pozornost pri obujanju spominov nekoliko bolj usmerila na partizansko, zmagovito stran tega več kot šest desetletij oddaljenega obdobja. Za to je deloma poskrbela obuditev spomina na narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta, katerega podobo je Banka Slovenije izbrala za spominski kovanec, deloma pa tudi spominjanje na to obdobje z umetniškimi deli in s kulturnim delovanjem.
V zadnjih letih so se na tem področju najverjetneje najbolj angažirale članice Ženskega pevskega zbora Kombinat, saj so njihove interpretacije partizanskih pesmi našle pot tudi do mlajših generacij. Te dni pa smo po naključju skoraj sočasno dobili dve novi deli o partizanih. Pri Študentski založbi je izšel roman Opoldne zaplešejo škornji, v katerem je novinar, pisatelj in dramatik Zdenko Kodrič opisal zadnjo bitko Pohorskega bataljona, v kateri se je januarja 1943 skupina 69 partizanov kljub očitni premoči uprla dva tisoč vojakom nacistične vojske. Gre za prvi roman o tem uporu, ki je bil sicer krvavo zatrt.
Drugo sveže delo je posvečeno enemu samemu partizanu, in sicer Karlu Destovniku - Kajuhu. Kajuh je naš najbolj znan partizanski pesnik, ki se je organiziranemu uporu proti okupatorju pridružil leta 1941, pozneje pa je postal vodja kulturniške skupine XIV. divizije, ki je delovala v Šaleški dolini. Zaradi smrtne rane je umrl februarja 1944, star le 22 let. Dočakal je izid ene same pesniške zbirke, ki je izšla v nakladi 38 izvodov. 38 izvodov je tudi naslov kratkega igranega filma, pravzaprav recitala, s katerim raper Nikolovski zdaj obuja njegovo poezijo. Sam pravi, da je na nekem kulturnem dogodku bral njegovo poezijo in pri tem ugotovil, da je škoda, da lahko poezijo le beremo in praviloma ne tudi poslušamo, čeprav bi to literarno zvrst s tem lažje približali tistim, ki imajo odpor do nje. Tako je ob pomoči prostovoljcev posnel film. Režiral ga je sam, odigral pa je tudi glavno vlogo. Nikolovski tako, odet v uniformo in ozaljšan z brčicami, interpretira enajst Kajuhovih pesmi, od Bosa pojdiva dekle, obsorej do Nocoj in Pred velikim rojstvom.
Kajuh je bil nazadnje deležen medijske pozornosti ob razpravi o Mladinini peticiji za ukinitev vojske. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je peticijo skritizirala, na slovesnosti ob 66. obletnici prihoda XIV. divizije na Žlebnikovo domačijo, kjer je med 300 borci padel tudi Kajuh, pa je dejala, da moramo po poti tistih, ki so življenje pustili tudi »tukaj nad Šoštanjem, vendar se niso vdali usodi«. Primerjava je bila nenavadna, saj je Kajuh sicer res bodril partizane, vendar je hkrati obsojal vojno in nasilje. Tudi puške menda ni uporabljal.
Ker je Nikolovski znan kot aktiven podpornik stranke Zares, bi lahko kdo v njegovem projektu prepoznal izkoriščanje Kajuha za potrebe dnevne politike. A Nikolovski pravi, da se v filmu namenoma ni ukvarjal s Kajuhovim partizanskim, temveč le z njegovim kulturnim delovanjem: »To nikakor ni ideološki film, ampak je film o poeziji.« Film je dostopen na spletu, kmalu bo izšel tudi na DVD-ju, Nikolovski pa medtem snuje naslednji film, v katerem naj bi se lotil istega obdobja in celjskega zapora Stari pisker.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.