MLADINA Trgovina

Mestni gadget

Zakaj je pri mestnem kolesu treba videti njegov simbolni pomen

Po Ljubljani je razmeščenih 31 avtomatiziranih postaj, na katerih si je mogoče izposoditi kolesa ali jih tja vrniti.

Po Ljubljani je razmeščenih 31 avtomatiziranih postaj, na katerih si je mogoče izposoditi kolesa ali jih tja vrniti.
© MIHA FRAS

Slaba štiri leta po uvedbi najbolj znanega sistema javnih koles za kratko izposojo Vélib' v Parizu je prejšnji teden tudi Ljubljana dobila Bicike(lj) in se s tem pridružila več kot dvesto mestom po svetu, v katerih že delujejo podobni sistemi. Ne gre za prvi sistem javnega kolesa v Ljubljani, saj je že skoraj deset let v uporabi Ljubljansko kolo, v okviru katerega si lahko predvsem turisti na osmih lokacijah po mestu ugodno izposodijo sto koles. Kljub temu pa je Bicike(lj) kakovostni in količinski premik. Bistvena novost je, da kolesa ni treba vrniti na isto lokacijo, temveč na katerokoli izmed postaj, kjer je mogoča tudi njihova izposoja. S tem se uporabna vrednost javnega kolesa povsem spremeni, saj postanejo mogoče enosmerne poti v službo ali iz nje in ne le krožne turistične vožnje. Količinski premik je tako v številu koles kot v številu postaj, kjer je mogoča izposoja. Že na začetku je na voljo okoli tristo koles na več kot tridesetih postajah, za zdaj predvsem v širšem mestnem središču. Glede na to, da v Ljubljani dnevno uporablja kolo za svojo pot na delo ali v šolo vsaj deset odstotkov prebivalcev oz. okoli 30 tisoč ljudi (spomladi in poleti precej več), se zdi skupna številka majhna. Vendar pa je lahko zaradi kratke izposoje število opravljenih poti z javnimi kolesi precej večje - v povprečju za take sisteme 10 do 15 poti na dan - in tako skupna številka ni več zanemarljiva.
Sistemi skupnih koles segajo sicer v 60. leta prejšnjega stoletja, prvi sistem občinskega javnega kolesa pa je bil uveden v francoskem mestu La Rochelle leta 1974. Od tedaj so se po svetu porajali in ugašali različni sistemi javnih koles, ki so novo javno podobo in s tem nov zagon dobili leta 2007 z uvedbo sistema Vélib' v Parizu in vrsto tehničnih, organizacijskih in finančnih inovacij, ki jih je dve leti pred tem prinesel sistem Velo'v v Lyonu. Tudi Bicike(lj) gradi neposredno na izkušnjah omenjenih dveh francoskih sistemov, saj je prek družbe Europlakat tudi v ljubljanski projekt vključeno mednarodno podjetje za trženje oglasnih površin JCDecaux.
Po slabem tednu delovanja je gotovo prezgodaj za oceno uspešnosti sistema, zato komentirajmo zasnovo in izvedbo sistema v Ljubljani ter nekatere njegove značilnosti.

Lokacije postaj

Uporaba

Cena

Spreminjanje navad

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.