30. 6. 2011 | Mladina 26
Slovenski “Street View”
O snemanju cest in varstvu osebnih podatkov
Snemanje cest (in okolice)
© Borut Peterlin
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je lani negativno odgovorila na Googlovo poizvedbo glede možnosti snemanja slovenskih ulic za aplikacijo »Street View«, saj bi s takšnim snemanjem nastala zbirka osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage. Takšno početje bi pooblaščenka dovolila le, če bi Google takoj po slikanju s fotografij zbrisal obraze, registrske tablice, ljudi v kočljivih položajih in podobno.
Pred dnevi smo na cesti opazili avtomobil (na sliki), ki opravlja podobno delo - snemanje cest. Zato nas je zanimalo, čemu je snemanje namenjeno v tem primeru in kakšne so pravne podlage zanj. Tomaž Gvozdanović iz podjetja DFG Consulting, lastnika avtomobila, je pojasnil, da je »sistem namenjen snemanju cest za namene evidentiranja talne in vertikalne signalizacije in sploh stanja cest. Dela izvajamo po naročilu upravljavcev cest, to pa so Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki upravlja državne ceste, ter občin, ki upravljajo občinske ceste.« Podatki, ki jih s sistemom WideoCar pridobijo, so, pojasnjuje Gvozdanović, last naročnika. »V vseh pogodbah z naročniki je člen, po katerem sami teh podatkov ne smemo uporabljati niti distribuirati. Naše podjetje jih zato ne objavlja ne na internetu ne kako drugače. Javnost oziroma nejavnost teh podatkov ter vse pravne posledice so v domeni naročnika.«
Na Direkciji za ceste pravijo, da podatke o prometni signalizaciji in videoposnetke cest zbirajo in vodijo z namenom vzdrževanja evidenc državnih cest. »Vsi podatki o prometni signalizaciji in videoposnetki so namenjeni samo za potrebe vzdrževanja evidenc državnih cest, kar pomeni, da so videoposnetki namenjeni interni uporabi za vzdrževanje cest in niso javno dostopni. Dostopni so le uporabnikom evidence prometne signalizacije, ki so seznanjeni z naravo podatkov in s svojim podpisom jamčijo, da jih bodo uporabljali samo za določen namen in izvrševanje določenih nalog.« Dodajajo, da posnetkov ne obdelujejo (npr. brišejo registrskih tablic in obrazov), ker so, kot pravijo, namenjeni interni uporabi.
Zanimalo nas je mnenje informacijske pooblaščenke o tej praksi. Po besedah njene namestnice Rosane Lemut Strle pravna podlaga za zajem podatkov v tem primeru vsekakor obstaja, še vedno pa morajo biti zajeti zgolj tisti podatki, ki se nanašajo na stanje cest in ne na posameznike. »Po mnenju pooblaščenca torej Direkcija za ceste in drugi upravljavci posnetkov, ki bi vsebovali tudi osebne podatke posameznikov, ne potrebujejo za izvajanje nadzora nad prometno ureditvijo cest. Zato bi morali, če posnetki vsebujejo tudi osebne podatke, po zajemu te anonimizirati - torej prekriti vse podatke, iz katerih bi bili posamezniki določljivi.« Le tako bi po njenih besedah lahko rekli, da upravljavec vodi zbirko v skladu z zakonom in dejansko uresničuje prvotni namen zajema - pregled prometne signalizacije na cestah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.