8. marec, mednarodni dan žensk

Jaka Železnikar  |  8. 3. 2003

Ženske namreč še niso imele volilne pravice, pač pa so jo v večini držav že imeli moški, ki so svoj dan praznovali kar 1. maja. 'Kedaj pa bo vaš 1. maj,' je socialistični časnik Naprej še leta 1920 spraševal Slovenke.

Ženske so volilno pravico dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946.

Dan, posvečen ženskam, se je sicer od začetka 20. stoletja praznoval skoraj vsako leto, vendar ob različnih datumih; šele Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni dan žensk, z njim pa povode za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih.

V večini razvitih držav - zadnja država v Evropi, kjer so volilno pravico dobile tudi ženske, je bila Švica leta 1971 - imajo ženske volilno pravico, vendar mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske vsega sveta.

Izjema iz 19. stoletja med državami, kjer so ženske že imele volilno pravice, je bila Švedska, na začetku dvajsetega stoletja pa Nova Zelandija, Finska, Danska, Islandija in deloma ZDA.

V Nemčiji in Avstro-Ogrski (AO), katere del so bile tudi slovenske dežele, se ženske niso smele niti politično združevati. Leta 1907 so dobili volilno pravico v AO moški, od leta 1911 so ženske lahko sodelovale v političnih organizacijah, niso pa lahko še volile.

Pobuda za mednarodni dan žensk naj bi prihajala od ameriških socialistov, kasneje pa so jo prevzele nemške socialdemokratke, ki so leta 1910 zapisale naslednjo izjavo in z njo določile mednarodni dan boja socialistk za politične in socialne pravice: 'Socialistične ženske vseh dežel prirejajo v soglasju z razredno zavedno politično in sindikalno organizacijo proletariata v svojih deželah vsako leto dan žensk, ki služi v prvi vrsti agitaciji za žensko volilno pravico... '.

V začetku je bilo moških strah dneva žensk, ker je konkuriral demonstracijam ob prvem maju, zato so se ob njem razvile polemike.

Dnevi žensk so se po svetu vršili praviloma v marcu, medtem ko se je datum spreminjal. Ponekod, npr. v Franciji, je potekal maja, leta 1914 pa je v Nemčiji potekal aprila.

Po pridobitvi volilne pravice - to so ženske pridobile najkasneje po drugi svetovni vojni - so predvsem zahteve po izenačenju žensk v civilnem in delovnem pravu tiste, ki označujejo boj za popolno državljansko enakost žensk.

Po drugi svetovni vojni je prišlo do dveh različnih teženj v razmerju do mednarodnega dneva žensk: po eni strani je postal 8. marec praznik vzhodnoevropskih enopartijskih sistemov; z njim naj bi svetovni socializem pokazal kapitalističnim sistemom stopnjo enakopravnosti žensk, ki je dosežena v delavskih državah, vendar pa enakost žensk vseeno ni bila dosežena.

V Sloveniji je bil 8. marec v času socializma slavljen kot dan žena s šopki rož in slavljenjem mater. V osemdesetih letih je sicer prišlo do poskusa premestitve njegovega pomena; skupina feministk je tako leta 1987 z ženskami drugih skupin novih družbenih gibanj pozvala k bojkotu osmega marca in izdala proglas, ki je bil objavljen v Mladini.

In kakšen je položaj slovenskih žensk? Na vladnem uradu za enake možnosti ugotavljajo, da so ženske v Sloveniji v primerjavi z državami članicami EU na nekaterih področjih celo bolj uspešne od evropskih kolegic, saj so za razliko od večine žensk na Zahodu uspele ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, razlika v višini plač moških in žensk (8,4 odstotka) pa je med najnižjimi v Evropi.

Čeprav so ženske v Sloveniji višje izobražene kot moški, pa jih je na najbolj vplivnih in zahtevnih delovnih mestih malo.

Ženske še vedno opravijo levji delež gospodinjskega dela, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v zadnjih letih narašča registrirana brezposelnost žensk in že presega polovico brezposelnih. Še zlasti pa je zaskrbljujoče, da je med brezposelnimi mladimi, ki imajo fakultetno izobrazbo, 67,5 odstotka žensk.

Zaskrbljujoča pa je tudi politična zastopanost žensk. Po podatkih omenjenega urada je bil na lanskih lokalnih volitvah povprečni delež izvoljenih svetnic 13-odstoten, od skupno 193 občin pa le enajst občin vodijo županje.

Primerjava lanskih deležev izvoljenih svetnic s tistima na volitvah leta 1994 (11 odstotkov) in leta 1998 (12 odstotkov) kaže, da se nizka zastopanost žensk na voljenih položajih ohranja.

Ob tako počasnem povečevanju deleža svetnic v občinskih svetih bi uravnoteženo zastopanost obeh spolov dosegli v 148 letih, torej leta 2150. (Povzeto po STA.)