Intervju

13. 2. 2004

Če bi bil dan nov predlog oziroma sprejet akt, da se džamija postavi v Podutiku, bi se postavili na čelo tistih, ki bi temu nasprotovali?
Ko smo dali pobudo za razpis referenduma, smo natančno navedli spoštovanje izražanja verskih čustev in pravice do zbiranja. Moram reči, da so me prepričali tudi arhitekti in urbanisti, ki so nasprotovali gradnji na tej lokaciji. Recimo na javni obravnavi osnutka tega akta, ki jo je vodil podžupan Slak 12. novembra, je arhitekt Grega Košak, preden je karkoli rekel o džamiji, izpovedal svoj materialistični, ateistični svetovni nazor, nakar je debatiral, da minaret, dobesedno bizantinska arhitektura, na kuliserijo baročnih zvonikov ne sodi. Rekel je, da mu prav tako ne bi šlo v račun, če bi baročni zvonik postavili v Buharo, kjer so izključno minareti. Nerad govorim o tej zadevi v metafizični, filozofski maniri, čeprav tudi o tem razmišljam, ampak pred seboj imamo urbanistični akt. Če bi nasprotoval drugi lokaciji? Moram reči, da bi bil veliko bolj naklonjen projektu večjega objekta, če bi bil ta v urbanem okolju, ker bi s tem vnaprej laže preprečili nezaželeno dogajanje, ki bi lahko sledilo. Veste, kaj se dogaja v Rotterdamu, kjer imajo zdaj nizozemski državljani, pripadniki islamskega načina življenja, svoje enklave; v nizozemskem parlamentu razpravljajo, da bi sprejeli embargo na priseljevanje tujcev za določen čas, ker so se zgodile nekatere stvari, da o Franciji sploh ne govorim. Če bi bila mošeja na centralni lokaciji, recimo za železničarskim zdravstvenim domom v bližini Hale Tivoli, ki je svetovljanska in ne bogu za hrbtom, ki niti prometno ni prekrvljena, bi se dogovorili tudi za minaret, ki je v skladu z arhitekturo neposredne okolice. Na predlaganem brisanem prostoru pa se ta ne ujema preveč s krajino. Sam sem se dovolj zgodaj pozanimal, kako takšne zadeve rešujejo v deželah, ki so primerljive s Slovenijo.

Kje? V Avstriji, Italiji?
Ne, ne. Na plebiscit smo šli s pesmijo na ustih in z mislijo o Sloveniji kot drugi Švici. Stalno smo se primerjali s Švico, Slovenijo so pred osamosvojitvijo imenovali balkanska Švica. Razgledal sem se po tej deželi in ne dajem je za edini zgled demokracije …

Pišeta Miha Štamcar in Vanja Pirc