Poglabljanje gruzijskega spora?

Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, se je danes izrekel za priznanje gruzijskih separatističnih regij Abhazije in Južne Osetije. 130 poslancev je soglasno sprejelo deklaracijo, v kateri pozivajo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, naj prizna neodvisnost obeh pokrajin.

"Rusija je več kot 15 let spoštovala ozemeljsko celovitost Gruzije," je ob začetku zasedanja, ki ga je prenašala televizija, povedal predsednik sveta federacije Sergej Mironov. Dodal je še, da po agresiji Gruzije nad Južno Osetijo odnosi med državama ne bodo nikoli več isti ter ob tem gruzijski napad označil za genocid, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Niti Abhazija niti Južna Osetija ne bosta nikoli več del Gruzije," pa je poslancem zgornjega doma še pred glasovanjem povedal abhazijski predsednik Sergej Bagapš. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, bo o priznanju glasoval še danes, predvidoma ob 12. uri po lokalnem času. Zadnjo besedo o priznanju bo imel Kremelj, ob čemer je Medvedjev že dal vedeti, da bi Rusija separatistični pokrajini, ki ju je že doslej podpirala, lahko priznala. Dejal je namreč, da bo Rusija v primeru prošnje "sprejela odločitev, s katero bo nedvoumno podprla voljo teh dveh kavkaških narodov".

Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass naj bi oba domova ruskega parlamenta predvidoma razpravljala tudi o oblikovanju posebne skupne komisije, ki bi preiskovala domnevni gruzijski genocid nad prebivalci Južne Osetije ter kršitve pravic ruskih državljanov v tej gruzijski pokrajini.

Rusko priznanje Abhazije in Južne Osetije bi bil "poskus na silo spremeniti evropske meje", rezultat katerega bo za Rusijo katastrofalen, pa je v danes objavljenem pogovoru za francoski dnevnik Liberation povedal gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. Dodal je, da ne verjame, da bo kdorkoli v mednarodni skupnost "dovolj neodgovoren, da bi to sprejel".

Doslej niti Rusija niti katera druga država članica ZN ni priznavala zahtev po neodvisnosti obeh separatističnih pokrajin. Obe sta sicer razglasili de facto neodvisnost v začetku 90.let preteklega stoletja, vse odtlej pa ju je finančno in politično podpiral Kremelj. (STA, mh)