Politika

O dostopu do tajnih podatkov odslej ministrstvo

Uredništvo  |  18. 12. 2009

Večina predstavnikov parlamentarnih strank je na seji DZ napovedala podporo spremembam zakona o tajnih podatkih, ki pristojnosti za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov prenašajo s policije na notranje ministrstvo. V koaliciji in SNS so jih ocenili kot racionalno rešitev, v SDS in SLS pa opozarjajo na možnost politizacije tajnih podatkov.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v uvodni predstavitvi sprememb med drugim povedala, da vlada spreminja obstoječo ureditev, po kateri sta znotraj istega resorja za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov pristojna dva organa. Tovrstne pristojnosti policije se po novem prenašajo na ministrstvo, ki je že sedaj poleg policije, Sove in ministrstva za obrambo eden organov, ki opravljajo te naloge, je pojasnila.

Služba za tajne podatke bo oblikovana v okviru sekretariata ministrstva, v direktoratu za policijo in druge varnostne naloge pa bo takšen sektor ukinjen. Kot je še poudarila, je projekt racionalizacije na notranjem ministrstvu in v policiji namenjen izboljšanju, racionalizaciji in optimizaciji posameznih delovnih procesov.

V nadaljevanju so svoja stališča predstavili predstavnice in predstavniki poslanskih skupin. Poslanka SD Darja Lavtižar Bebler je napovedala podporo predlogu. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so po njenih besedah ugotovili, da bi lahko z ustanovitvijo enotne organizacijske enote delo racionalizirali in optimizirali. V poslanski skupini SD pa podpirajo, da se naloge, ki so sedaj razpršene po posameznih ministrstvih, združujejo. Vinko Gorenak (SDS) pa je predlog ocenil kot delitev volilnega plena LDS in namerno politikantstvo. Ministrica po njegovih besedah pristojnost za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov prenaša v generalni sekretariat, "neposredno k sebi". "Kdo je na čelu generalnega sekretariata? Vidni predstavnik LDS," je povedal Gorenak. Ob tem je opozoril, da bo tisti, komur bo izdano dovoljenje, med drugim imel vplogled v finance, kredite, depozite, sorodnike in njihove podatke, bolezni, premičnine in nepremičnine preverjanih oseb. Tudi poslanec SLS Gvido Kres ne verjame v dobronamernost predloga, saj ta po njegovih besedah teži h koncentraciji pristojnosti in vzpostavlja možnost za politiziranje s tajnimi podatki. V SLS zato po besedah Kresa novele ne bodo podprli, razen če ta ne bo spremenjena z amandmaji. Za Antona Urha (DeSUS) spremembe zakona ne predstavljajo večjih vsebinskih posegov, "niti ne posegajo v sfero delovnega področja policije v tolikšni meri, da bi lahko rekli, da se s tem zakonom korenito načenja zaupanje v to institucijo". V imenu poslanske skupine je Urh napovedal soglasno podporo predlogu, saj je po njegovem mnenju rešitev "smotrna in racionalna" ter pisana v luči načela "vse na enem mestu". Prav tako je podporo predlogu v imenu poslanske skupine SNS napovedal poslanec Silven Majhenič. Vlada po njegovem namreč ugotavlja, da pristojnost dveh organov za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov ni optimalna in racionalna. Kot je opozoril, pa v SNS pričakujejo, da bo vlada v državni zbor posredovala tudi bolj učinkovite predloge varčevalnih ukrepov glede možnosti združitve posameznih služb oz. organov v resorjih ministrstev. Borut Sajovic (LDS) je ob napovedani podpori predlogu izpostavil, da sprejem zakona ne bo imel negativnih finančnih posledic, kar je v tem času po njegovem mnenju zelo pomembno. Sicer pa do sprememb po njegovih besedah prihaja zaradi vladnih ukrepov, povezanih z racionalizacijo služb. (STA, mh)