Politika

Kazen za preverjanje izpiskov telefonskih klicev

Uredništvo  |  23. 12. 2009

Informacijski pooblaščenec je odgovorni osebi Okrožnega sodišča v Ljubljani izrekel globo v višini 1660 evrov zaradi nezakonitega zbiranja in obdelave osebnih podatkov. Kršitelj je podatke zbiral za ugotavljanje, katera oseba na sodišču je komunicirala z novinarjem v zvezi z eksplozijo bombe na stanovanjski hiši sodnice Katarine Turk Lukan.

Nadzor Okrožnega sodišča v Ljubljani je predsedniku višjega sodišča Jerneju Potočarju v začetku decembra naročilo tudi ministrstvo za pravosodje. Naložilo mu je tudi, naj predloži podatke o poslovanju ljubljanskega okrožnega sodišča in o delu njegovega predsednika Andreja Barage v zadevah sodne uprave, povezanih s preverjanjem izpiskov telefonskih klicev zaposlenih na sodišču.

Mediji so v začetku meseca že poročali, da vodstvo okrožnega sodišča preverja izpiske telefonskih klicev zaposlenih na sodišču. Vodstvo naj bi preverjalo klice sodnice Lee Habjanič oz. njene stike z Dnevnikovim novinarjem Rokom Praprotnikom, in sicer zaradi odtekanja informacij, povezanih s preiskavo napada na sodnico Katarino Turk Lukan. Potočar je v odgovoru ministrstvu takrat med drugim tudi zapisal, da je po njegovem mnenju "delodajalčevo preverjanje prometnih podatkov, ki se nanašajo na zaposlene uporabnike službenih mobilnih telefonov zaradi ugotavljanja, komu so bili njihovi klici namenjeni, povsem nesprejemljiv način postopanja, način, ki je protipraven".

Kot pojasnjuje informacijski pooblaščenec, je kršitelj osebne podatke o opravljenih klicih z mobilnega telefona, kot so datum, čas in trajanje klica ter telefonska številka, s katero je bil klic opravljen, od mobilnega operaterja pridobil za namene dokumentiranja poteka medsebojnega obveščanja v zvezi z eksplozijo bombe na stanovanjski hiši omenjene sodnice, ki se je zgodila v začetku novembra.

Odločbo, ki še ni pravnomočna, je po navedbah pooblaščenca kršitelj prejel danes, zoper njo pa lahko v osmih dneh vloži zahtevo za sodno varstvo.

Ob tem informacijski pooblaščenec še poudarja, da je ta primer ponovno pokazal na pereč problem zakonske neurejenosti področja zasebnosti na delovnem mestu v Sloveniji, saj se kar tretjina zadev, povezanih z varstvom osebnih podatkov, nanaša na navedeno problematiko. Zato ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozivajo, naj vendarle pristopita k zakonski ureditvi tega področja. (STA, mh)