Politika

Bo pred Izolo zrasel umetni otok?

Uredništvo  |  25. 12. 2009

Umetni otok bi pomenil dodatno obremenjevanje obalnega pasu, kar je v nasprotju z domačimi in tujimi dokumenti, ocenjuje pobudo poslanca SNS Srečka Prijatelja o čimprejšnji izdelavi dokumentacije za gradnjo umetnega otoka pred Izolo vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk.

Srečko Prijatelj je v poslanski pobudi 21. decembra vladi oziroma pristojnim ministrstvom predlagal, naj takoj pristopijo k izdelavi državnega lokacijskega načrta za občino Izola z namenom izgradnje umetnega otoka.

Ob gradnji drugega železniškega tira med Koprom in Divačo bo potrebno najti ustrezno lokacijo za prek milijon kubičnih metrov odpadnega gradbenega materiala, opozarja Prijatelj. Gradnja umetnega otoka pred Izolo bi po njegovem lahko pomenila rešitev, posebno še, ker bo "s prometno razbremenitvijo obalne ceste med Koprom in Izolo območje namenjeno razvoju turizma".

"Morje ni odlagališče odpadkov," je pojasnil Turk. Rešitve v zvezi z iskanjem primernega prostora za odlaganje gradbenih odpadkov bi po njegovem veljalo iskati drugje in širše. Potrebno bi se bilo tudi vprašati, ali je res nujno toliko kopati in graditi, je še izpostavil Turk.

Ideja, da bi z umetnim otokom rešili vprašanje odlaganja gradbenega materiala, je po besedah Turka kratkoročna. Ko bo zmanjkalo prostora na prvem takem otoku, bo potrebno začeti z zasipavanjem naslednjega, je še opozoril.

Umetni otok, po nekaterih načrtih naj bi šlo za tri manjše otočke v zalivu pred izolskim avtokampom, ladjedelnico in Delamarisovimi proizvodnimi prostori, bi sicer namenili turistični dejavnosti. Na občini Izola umetni otok ocenjujejo kot "pomemben projekt v smislu dolgoročnega razvoja občine".

Potencialni investitorji so projekt pred že časom prestavili izolskemu županu Tomislavu Klokočovniku, so potrdili z občine. Po njihovih navedbah so zasebni investitorji pred kratkim tudi podali pobudo za izdelavo občinskega prostorskega akta za otok, Klokočovnik pa je seznanjen tudi s pobudo Prijatelja.

Gradnjo umetnega otoka je občina predvidela že v planskem aktu iz leta 2004 in pri tem pridobila tudi soglasje vlade. "Na vlogo, naslovljeno na ministrstvo za okolje, za sodelovanje države in občine pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega državnega in lokalnega pomena, občina še ni dobila odgovora," so še zapisali na občini.

Na ministrstvu za okolje vidijo stvari nekoliko drugače. Kot pojasnjujejo, so leta 2005 prejeli sklep izolske občine o pobudi za izdelavo državnega lokacijskega načrta za objekt v morju. Ker ni bilo razvidno, ali naj se pripravi državni lokacijski načrt za prostorsko ureditev državnega ali občinskega pomena, so občini naročili, naj pobudo ustrezno dopolni. Na dopis ministrstva se občina po navedbah ministrstva še ni odzvala.

Gradnjo umetnega otoka pri Izoli je prejšnja vlada sicer uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023. (STA, lpč)