Politika

Zmaga za hrvaško varčevalko LB

Uredništvo  |  12. 3. 2010

Okrajno sodišče v Ljubljani je v prvem po več letih odmrznjenem primeru tožbe nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke (LB) razsodilo v prid hrvaške varčevalke, so za STA danes potrdili na okrajnem sodišču. Kot so pojasnili, sodba še ni pravnomočna, saj še ni potekel rok za pritožbo.

To je bilo prvo sojenje proti nekdanji LB, odkar je ustavno sodišče decembra lani odmrznilo postopke varčevalcev te banke. Ustavno sodišče je 2. decembra lani sprejelo odločbo, v kateri je zaradi posega v pravico do sodnega varstva razveljavilo 23. člen zakona o skladu za nasledstvo, ki je določal zamrznitev vseh postopkov varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki so na slovenskih sodiščih potekali proti LB in NLB.

Hrvaška varčevalka je v postopku pred okrajnim sodiščem od LB zahtevala izplačilo devizne vloge v višini 1430 ameriških dolarjev (okoli tisoč evrov). Okrajno sodišče je sodbo, s katero je ugodilo zahtevku hrvaške varčevalke, izdalo 15. februarja, strankama pa jo je vročilo 4. oziroma 5. marca. Sodba še ni pravnomočna, saj še ni potekel rok za pritožbo. Kot izhaja iz sodbe, je tožena stranka dolžna tožnici na roke izplačati zahtevanih 1430 dolarjev z obrestmi v višini obrestne mere za bančne vloge dolarjev, vezane nad eno leto, kot jih je obračunavala LB do prenosa dejavnosti na NLB, od tedaj dalje pa kot jih obračunava NLB, in sicer za obdobje od 29. januarja 1993 do plačila. Tožena stranka je dolžna tožnici plačati tudi 1105,93 evra stroškov pravdnega postopka.

Časnik Finance je sicer danes poročal, da je občinsko sodišče v hrvaških Našicah v podobni zadevi presodilo, da Ljubljanski banki ni treba izplačati depozita, saj je treba najprej rešiti nasledstveni spor. Odvetnik tožnika Berislav Herce je po poročanju Financ povedal, da je "sodnica dobesedno prepisala stališče LB, da ni pogojev za izplačilo devizne vloge dedičem varčevalca, saj Slovenija in Hrvaška še nista sklenili ustreznega sporazuma". To je po mnenju odvetnika neutemeljeno, saj odnos med državama nima nikakršne zveze z odnosom med varčevalcem in banko, ob tem pa je povsem negotovo, kdaj, če sploh, bo dosežen takšen sporazum. "Od sodišča pričakujemo, da ugotovi, kdo je dolžnik, in da mu naloži izplačilo," je po poročanju Financ še povedal odvetnik Herce. Slednji se je že pritožil na županijsko sodišče v Osijeku.

Predsednik uprave LB Borut Ožura je sicer februarja za STA povedal, da se bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča na slovenskih sodiščih nadaljevala sojenja v okoli 140 primerih in da gre večinoma za hrvaške devizne varčevalce nekdanje Ljubljanske banke, kakih 20 odstotkov pa so jih vložili devizni varčevalci iz BiH.

Kot so danes pojasnili na okrajnem sodišču v Ljubljani, tam trenutno obravnavajo okoli 30 tožb varčevalcev nekdanje LB, vse tožbe pa so stare, to je izpred leta 1998. Nove tožbe zaenkrat niso vložene. Po informacijah okrajnega sodišča je trenutno razpisanih šest narokov, sodniki pa bodo preostale zadeve razpisali, ko bodo za to izpolnjene procesne predpostavke - v nekaterih primerih je namreč tožnik umrl in je treba poiskati pravne naslednike, v drugih primerih se je upokojil odvetnik, ki je zastopal tožnike ipd.

Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge še vedno ni rešeno, čeprav so se naslednice nekdanje Jugoslavije v nasledstvenem sporazumu dogovorile, da ga bodo rešile na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. Ta pogajanja so sicer potekala, a so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla.

Približno 132.000 bivših varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu skupaj z obrestmi od LB zahteva več kot 172 milijonov evrov. V BiH pa je še okoli 165.000 bivših varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi zahtevali okoli 90 milijonov evrov.

Slovenija, ki je po osamosvojitvi v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na ozemlju Slovenije, vztraja, da mora biti vprašanje starih deviznih vlog in s tem tudi dolga varčevalcem nekdanje LB rešeno v okviru nasledstva, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. Vprašanje je torej treba rešiti na pogajanjih v Baslu. (STA, mh)