Svet

Konferenca pod vprašajem 

Igor Mekina  |  16. 3. 2010

“Tako kot sedaj kaže, srbski predsednik Boris Tadić ne bo sodeloval na konferenci na Zahodnem Balkanu, ki jo organizirajo Slovenija, Hrvaška in Evropska komisija.” S temi besedami je najnovejša izdaja begrajskega dnevnika Press potrdila, da srbskega predsednika 20. marca najverjetneje ne bo v Slovenijo, medtem ko je časnik Blic že poročal, da “organizatorji srečanja v Sloveniji razmišljajo o možnosti, da v kolikor Srbija ne bo sodelovala na regionalnem forumi v Brdu pri Kranju odpovedo srečanje, saj do sedaj niso našli rešitev, po kateri bi Beograd in Prištino spravili za isto mizo”. Beograjski časnik se pri tem sklicuje na “diplomatske vire”.

Osnovni problem ostaja način predstavljanja Kosova in Srbije, o čemer smo poročali. Srbski predsednik Boris Tadić je namreč na novinarski konferenci po srečanju z madžarskim predsednikom Laszlom Solyomom v Novem Sadu znova dejal, da bo Srbija sodelovala na vseh regionalnih forumih, na katerih se bo prisotnost Kosova obravnavala po načelih resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, to pa naj bi veljalo tudi za napovedano mednarodno konferenco o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju. Predstavniki Kosova namreč zahtevajo predstavitev pod imenom Republika Kosovo, medtem ko Srbija pristaja le na predstavitev “UNMIK/Kosovo”, oziroma “Kosovo 1244”, kot sprejemljivi za Srbijo (ne pa za predstavnike Kosova) pa so tudi “Kosovo/Srbija” ali “Kosovo (Srbija)”, kar bi bilo sicer v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 iz leta 1999. Zanimivo je, da predstavniki Kosova doslej niso nasprotovala takšnemu predstavljanju, vendar so prav pred srečanjem v Sloveniji kosovski predstavniki svoje zahteve očitno zaostrili. Večina držav sveta ter pet članic EU sicer Kosova še zmeraj ne priznavajo za državo, pa tudi v mednarodnih dokumentih in dokumentih EU se Kosovo striktno omenja le v povezavi z resolucijo VS OZN oziroma UNMIK-om kot začasno mednarodno upravo, na kar se sklicuje tudi Srbija.

"Ta načela so več kot jasna in teh stvari ni mogoče spremeniti," je v Novem Sadu dejal Tadić. "Srbija ne bo sodelovala niti na enem regionalnem forumu, na katerem se ne bodo spoštovala načela ZN, kar vključuje tudi spoštovanje resolucije 1244." Srbski predsednik je že pred tem dejal, da si Srbija želi prisotnosti predstavnikov Albancev in vseh kosovskih institucij na regionalnih forumih in nima strateške težnje blokirati sodelovanja in komunikacije, vendar pa želi, da se regionalno sodelovanje Kosova uredi na način, ki ne postavlja pod vprašaj integritete države Srbije. Srbija, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, zahteva, da mora biti Kosovo na regionalnih srečanjih in vrhih zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, torej kot Kosovo-Unmik, ne pa kot Kosovo. Predstavniki kosovskih institucij pa zahtevajo, da so njeni voditelji nanjo povabljeni kot predstavniki neodvisne in suverene države Kosovo.

"Noben regionalni forum ne more predstavljati implicitnega priznanja neodvisnosti Kosova, ker Srbija niti na impliciten niti na ekspliciten način ne bo priznala neodvisnosti Kosova niti s svojimi odločitvami niti s svojim sodelovanjem na regionalnih forumih in srečanjih," je poudaril Tadić. Mednarodne konference na Brdu pri Kranju, ki jo bosta prihodnji teden gostila slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor, naj bi se udeležili voditelji vseh držav Zahodnega Balkana, med njimi tudi kosovski premier Hashim Thaci, ki pa zahteva, da se Kosovo obravnava kot državo, sicer tudi kosovskih predstavnikov naj ne bi bilo v Slovenijo.

Slovenija je za rešitev problema predlagala nekdanjo “švedsko formulo”, tako da naj bi bili vsi ki bi sodelovali na forumu predstavljeni le z imenom in priimkom. Vendar pa je bila ta rešitev očitno mogoča le v primeru, ko sta se dve delegaciji že znašli na mestu srečanja. Hkrato pa je prav tako očitno, da so predstavniki Kosova zaostrili svoje zahteve.

V Srbiji sicer med predsedniki parlamentarnih strank zgolj predsednik Liberalno demokratske stranke Čedomir Jovanović meni , da bi se srbski predsednik Boris Tadić moral udeležiti konference in se tam srečati s kosovskim premierom Hashimom Thacijem in predsednikom Fatmirjem Sejdiujem.

Po njegovih besedah bi LDP takšno dejanje videl kot gesto dobre volje, "ki nas bo privedla v položaj, da na podlagi pogovorov z vsemi mogoče pridemo do tega, do česar so prišli vsi narodi pred nami, ki so imeli medosebne probleme in nesporazume, danes pa živijo v sožitju in razumevanju", navaja srbska tiskovna agencija Tanjug. Jovanović je še dodal, da je pred Srbi "lažna dilema", ali so za Kosovo ali Evropsko unijo, in da jih pred takšno vprašanje postavlja le vodstvo države, ki želi tako prikriti svojo nesposobnost in napačno politiko. Vendar pa je stališče predsednika Borisa Tadića drugačno, zaostril pa ga je še zunanji minister Srbije Vuk Jeremić, ki je dejal, da bo Srbija, če bo morala izbirati med Evropo in Kosovim, izbrala Kosovo.

Sicer pa je zelo očitno, da gre pri vprašanju “formata” predstavljanja Kosova za diplomatsko bitko, kjer obe strani (Kosovo in Srbija) nekoliko pretiravata v želji, da bi dosegli diplomatsko “zmago”. S stališča mednarodnega prava namreč velja, da sodelovanje priznane in nepriznane države na istem sestanku še ne pomeni priznanje nove države, celo podpis istega dokumenta priznane in nepriznane države ne more pomeniti avtomatskega priznanja nepriznane s strani priznane države. Do priznanja bi prišlo le v primeru sklenitve dvostranske pogodbe ali z “konkludentnim dejanjem” torej z jasno izjavo predstavnika neke države (npr. Srbije), da njegova prisotnost na nekem dogodku (forumu na Brdu) pomeni tudi priznanje te države (Kosova). Že iz tega zornega kota je torej očitno, da Srbija pri svoji zahtevi pretirava. Toda tudi predstavniki Kosova pretiravajo, saj ni dvoma, da Kosovo še zmeraj ni “splošno priznano” kot država in lahko zato v številnih mednarodnih telesih nastopa samo z dodatkom “UNMIK”. Države sicer lahko obstajajo izven OZN, toda ker je praviloma šele vstop OZN potrditev, da imamo res opraviti z državo, (OZN je organizacija držav in samo držav) bi tudi kosovski predstavniki naredili korak nazaj, ne pa da poskušajo svojo novo, bolj propagandno kot diplomatsko zmago izbojevati prav v Ljubljani, saj je očitno, da bo edina poraženka tega diplomatskega spopada prav Slovenija. In njena diplomacija, ki ni pravočasno opazila razlike med “švedskim primerom” in bolj dolgotrajnim vabljenjem Kosova in Srbije za isto mizo.