Politika

2,2-odstotna letna rast BDP

Uredništvo  |  31. 8. 2010

Danes objavljeni podatek o gospodarski rasti v drugem četrtletju potrjuje pričakovanja iz pomladanske napovedi Umarja, da bomo po globljem padcu, kot so ga beležile trgovinske partnerice, letos zabeležili skromno gospodarsko rast. Hkrati se ohranjajo velika tveganja, tako v domačem kot mednarodnem okolju, so sporočili iz urada.

Ob nadaljnji krepitvi gospodarske rasti v najpomembnejših partnericah iz držav EU, ki je v drugem četrtletju letos precej presegla pričakovanja, se je gospodarska aktivnost v Sloveniji prvič od začetka krize opazneje povečala, komentira Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) danes objavljeni statistični podatek o gospodarski rasti v višini 2,2 odstotka na letni ravni v letošnjem drugem četrtletju. "Ob višjem izvoznem povpraševanju pa manjše spodbude prihajajo iz domačega okolja, kar je povezano z razmerami v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi ter gibanji na trgu dela, ki ne kažejo vidnejših znakov okrevanja," dodaja direktor Umarja Boštjan Vasle.

Domača potrošnja je medletno sicer beležila skromno rast, vendar le zaradi vidnejšega pozitivnega prispevka spremembe zalog, medtem ko so bili ostali pomembni agregati domače potrošnje še vedno medletno nižji kot v enakem obdobju lani (zasebna potrošnja in bruto investicije v osnovna sredstva) oz. so beležili skromno rast (državna potrošnja).

Slovenski izvoz je bil v drugem četrtletju realno za 11,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, kar je večinoma izhajalo iz krepitve povpraševanja po slovenskem blagu v državah EU, po daljšem obdobju pa je bil nekoliko večji tudi izvoz blaga na ostale trge.

Rast uvoza je bila nekoliko nižja od rasti izvoza, vendar prav tako visoka, 10,2-odstotna. "Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala krepitev uvoza blaga za vmesno porabo v proizvodnji izvozno naravnanih predelovalnih dejavnostih ter krepitev uvoza opreme in stroje za investicije," so pojasnili na Umarju.

"Visoka rast blagovne menjave v drugem četrtletju, ki dosega rasti, ki jih je Slovenija beležila v nekaterih konjunkturno zelo ugodnih letih pred krizo, je tudi posledica nizkih primerjalnih osnov oz. globokih padcev v lanskem letu. Zato lahko pričakujemo, da se bodo, zlasti v četrtem četrtletju letos, te rasti že vidno umirile," še opozarja Vasle.

Ob slabih razmerah na trgu dela je bila potrošnja gospodinjstev v drugem četrtletju letos medletno nižja za 0,3 odstotka. Nižja je bila tudi raven bruto investicij v osnovna sredstva (za 5,7 odstotka), vendar ob močnem razhajanju gibanj v segmentu gradbenih investicij (15,8-odstotni padec) ter investicij v opremo in stroje (12,2-odstotna rast).

Ti pozitivni znaki pri gibanju poslovnih investicij so za Umar pričakovani in so povezani s krepitvijo zunanjega povpraševanja, zaradi česar se postopno dviguje tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Ob tem je Vasle poudaril, da "se je aktivnost v gradbeništvu nasprotno še znižala in je dosegla najnižjo raven v obdobju krize". Po močni ekspanziji v preteklih letih je bila raven aktivnosti v stanovanjski gradnji v letošnjem drugem četrtletju denimo kar za 53 odstotkov nižja kot v času največje aktivnosti v tem segmentu gradbeništva.

Na Umarju so komentirali tudi podatek o 0,3-odstotni stopnji inflacije v avgustu, ob čemer navajajo, da je bila rast cen v istih mesecih preteklih let skromna. Letos so na avgustovsko rast cen poleg običajnih sezonskih dejavnikov ključno vplivale višje trošarine na tobak, zemeljski plin in električno energijo, sicer pa so gibanje cen v prvih osmih mesecih skupaj zaznamovali predvsem umirjena gospodarska aktivnost ter gibanje cen surovin in vrednosti evra glede na ameriški dolar na mednarodnih trgih. (STA, mh)