Dars na razpotju

Avtocestno družbo Dars, ki mora odplačati dobre štiri milijarde evrov posojil, čakajo nove statusne spremembe. Vlada je julija poslala v državni zbor predlog zakona, v katerem je predvideno, da morajo »statusne in organizacijske spremembe družbe omogočiti prenos celotnega (oziroma vsaj njegovega pretežnega dela) potencialnega javnega dolga na zasebni sektor«. To pomeni, da bo Dars nove kredite, ki jih bo najel po uveljavitvi zakona, moral najeti brez državnega poroštva. Za odplačilo dobrih štirih milijard evrov kreditov, ki jih je že najel, pa bo še vedno jamčil davkoplačevalec, če jih avtocestna družba morebiti ne bo zmogla odplačati. Zaradi tega nikakor ni mogoče reči, da bo davkoplačevalec razbremenjen bremena poroka za odplačilo teh posojil, in postavlja se vprašanje, v čem je sploh smisel predlaganih sprememb.

Vlada v obrazložitvi predloga zakona sama priznava, da so statusne spremembe Darsa potrebne tudi »zaradi načrtovanih spremenjenih pravil Eurostata, povezanih s statističnim obravnavanjem razmerja med javnim in zasebnim dolgom«. To pomeni, da Darsov dolg formalno ne bo vključen v slovenski javni dolg. Če bi ga Eurostat vključil v javni dolg, bi se ta precej povečal, saj trenutni Darsov dolg predstavlja skoraj deset odstotkov BDP Slovenije. Javni dolg zdaj znaša okrog 30 odstotkov BDP, v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti pa lahko doseže največ 60 odstotkov BDP.

Da bi Darsove dolgove odplačevali zasebniki oziroma tuji strateški partnerji, je utopično pričakovati. Dars brez občutnega dviga cestnine sedanjih dolgov ne bo zmogel odplačati, kar pomeni, da tudi za vzdrževanje in upravljanje avtocest ne bo imel dovolj. Nove avtoceste pa bo lahko gradil zgolj z novimi krediti. Toda kdo mu jih bo dal?

Dars v obdobju, ko bo imel na njih stavbno pravico, »avtocest nikakor ne bo mogel obremeniti s hipoteko ali kakšnim drugim stvarnim bremenom (z izjemo služnosti za potrebe javne gospodarske infrastrukture), niti avtoceste ne morejo postati del stečajne mase ali predmet izvršbe, kar je v predlogu zakona izrecno zapisano (16. člen)«, piše v odgovorih na naša vprašanja, ki nam jih je posredovala Eldina Knez, tiskovna predstavnica na ministrstvu za promet.

Statusno preoblikovanje Darsa bo politiki nedvomno prišlo prav kot argument, ko bo treba državljanom priznati, da ni več denarja za gradnjo obljubljenih novih avtocest. Kriv bo Dars, ne politika, čeprav bo Dars še naprej gradil avtoceste na podlagi nacionalnega programa, ki ga bo na predlog vlade sprejemal državni zbor. Torej bo politika še naprej odločala, kaj in kdaj bo gradil.

Vlada navaja, da je iz osnovnega nacionalnega programa treba dokončati še posamezne odseke na Gorenjskem in Podravskem kraku, obalno cesto na primorskem kraku, navezovalno cesto Želodnik-Vodice ter priključka Brezovica in Piran. Dokončanje teh investicij je predvideno v obdobju do konca leta 2013, njihova vrednost za obdobje 2010-2013 pa je predvidena v višini 1,1 milijarde evrov. Dars bo poleg tega moral izvesti še dodatni program in dograditi razvojne osi. Ti projekti so ocenjeni na 4,2 milijarde evrov.

Glavni Darsov vir za odplačevanje posojil, gradnjo, vzdrževanje in upravljanje avtocest bodo prihodki iz cestnine, ki bodo v obdobju 2010-2060 znašali 250-350 milijonov evrov na leto (brez DDV-ja), razlagajo na ministrstvu.

Več berite v Mladini