Svet

Unija je na preizkušnji

Uredništvo  |  7. 9. 2010

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v prvem nagovoru o stanju unije v Evropskem parlamentu v Strasbourgu omenil predvsem izzive, ki čakajo Evropsko unijo. Med njimi je izpostavil gospodarsko krizo, ponovno rast za ustvarjanje delovnih mest, oblikovanje območja svobode pravice in varnosti ter uveljavitev EU na globalni ravni.

"V zadnjem letu je gospodarska in finančna kriza privedla unijo pred preizkušnjo," je poudaril Barroso in menil, da je EU prestala vse preizkušnje. "Evropa je povedala, da se bo postavila na noge, in tisti, ki so predvideli propad unije, so se motili," je še dejal. "EU lahko zaupate, da bo zagotovila dobro prihodnost," je zagotovil Barroso in priznal, da delo še zdaleč ni končano in da še vedno ostajajo tveganja in negotovosti. "Zdaj je čas za EU. Bodisi bomo skupaj rasli bodisi bomo posamično propadali," je predstavil alternative.

Med pomembnejšimi nalogami je izpostavil osredotočenje na makroekonomska neravnovesja, zlasti v območju evra. Predlagal je večji nadzor in ostrejše sankcije, ustrezno nadzorovan in reguliran bančni sektor, prepoved kratkoročnega špekulativnega trgovanja ter obdavčevanje finančnih transakcij. Kot je napovedal, bodo kmalu sledili tudi predlogi glede derivativov bonitetnih hiš in delovanja bank.

Zdrave javne finance so po besedah Barrosa le sredstvo do cilja - trajnostne rasti in delovnih mest. "Začeti moramo reforme, ki bodo omogočile izvajanje teh ciljev," je pozval. Socialno in vključujočo unijo pa bo po njegovem moč doseči, če bodo evropske institucije in države članice izvajale skupno agendo.

Rast po mnenju predsednika Evropske komisije lahko temelji na konkurenčnosti evropskih podjetij, zato je treba poenostaviti pogoje za delovanje malih in srednjih podjetij ter povečati inovativnost. Zavzel se je tudi za poglobitev skupnega trga ter za desetletni proračun s pregledom po petih letih, ki bi po njegovem omogočil dolgoročnejše načrtovanje.

Kar zadeva okrepljeno vlogo unije v svetu, pa Barroso prihodnost vidi v partnerstvu z drugimi akterji v svetu, enotnem delovanju EU ter skupni obrambni politiki. Združitev zmogljivosti držav članic je po mneju Barrosa pomembna tudi na področju razvojne pomoči.

Barroso je še povedal, da je šokiran nad kršitvami pravic žensk po svetu. Obsodil je odločitev iranskega sodišča, ki je Iranko Sakineh Mohamadi-Aštiani zaradi prešuštva obsodilo na smrt s kamenjanjem, in požel bučen aplavz poslancev. "To je res barbarsko," je poudaril.

Evropski poslanci so predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa v današnji razpravi po govoru o stanju v uniji med drugim opozorili na močno upadanje zaupanja v evropske institucije. Več jih je tudi menilo, da v nagovoru ni analiziral stanja v uniji, na kar je Barroso odvrnil, da se namesto v preteklost raje ozira v prihodnost. "Gre za stanje, v katerega želimo Evropo pripeljati s skupnimi napori," je v odgovoru na očitke pojasnil predsednik Evropske komisije. Da je Barroso danes premalo govoril o stanju v uniji, sta med drugim menila vodja socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz in Nigel Farage iz skupine Evropa svobode in demokracije (EFD).

"Stanje ni dobro," je poudaril Schulz in odgovornost za to pripisal tudi Evropski komisiji, ki je predolgo popuščala in gradila vlado v EU pod vodstvom Francozov in Nemcev. Michal Tomazs Kaminski pa je v imenu evropskih konservativcev (ECR) opozoril na t.i. medvladno Evropo. "Ne smemo dopustiti, da z nacionalnimi interesi prebudimo nacionalizme v državah članicah," je posvaril.

Številni parlamentarci so kot težavo, s katero se trenutno sooča unija, izpostavili upadanje zaupanja evropskih državljanov v evropske institucije. Po mnenju Faragea je slednje tudi posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Barroso je priznal, da je nezaupanje v evropske institucije pereče, vendar pa je po njegovem mnenju še bolj zaskrbljujoče nezaupanje v nacionalne institucije. Poudaril je, da se nezaupanju lahko zoperstavimo s predlogi in rezultati.

Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul je menil, da je zaupanje državljanov moč povrniti z okrepitvijo gospodarstva, večjo resnostjo pri zunanji politiki in glede pomoči svetu, vzpostavitvijo partnerstev, izobraževanjem mladih in delovnimi mesti zanje.

Med težavami unije so poslanci v današnji razpravi zelo pogosto omenili tudi vprašanje izgona Romov iz Francije in drugih držav, o čemer bo sicer Evropski parlament razpravljal popoldne. "Kar se dogaja v Franciji, po mojem mnenju ni sprejemljivo, a to žal ni osamljen primer," je dejal predsednik skupine liberalcev Guy Verhofstadt in poudaril, da so Romi polnopravni evropski državljani. "Evropa mora ostati celina pravice in strpnosti," je dejal. "Kar se danes dogaja z Romi, je preizkus listine o temeljnih pravicah, ki je del Lizbonske pogodbe," pa je menil predsednik Zelenih Daniel Cohn Bendit. Barroso je glede Romov povedal, da komisija te razmere spremlja že nekaj časa in da bo razprava o tem potekala popoldne.

Po mnenju vodje socialistov in demokratov Schulza pa je največja grožnja Evropi vse večji prepad med revnimi in milijonarji. Schulz se je zavzel za uvedbo davka na finančne transakcije in oster nadzor nad špekulacijami v bančnem sektorju, v nasprotnem primeru pa zagrozil z uporabo instrumenta državljanske pobude, ki ga predvideva Lizbonska pogodba. (STA, mh)