Novo zasedanje GS ZN v znamenju razvoja

Uredništvo
14. 9. 2010

/media/www/slike.old/novice/zn.jpg

© wikipedia.org

V New Yorku se bo danes uradno začelo 65. zasedanje Generalne skupščine ZN. Njen najodmevnejši del bo potekal prihodnji teden z začetkom splošne razprave in številnimi vzporednimi konferencami, med katerimi bo v ospredju vrh o doseganju razvojnih ciljev tisočletja. V splošni razpravi bo nastopil tudi slovenski premier Borut Pahor.

Generalna skupščina ZN je že julija izvolila predsednika, ki bo vodil 65. zasedanje. To je nekdanji predsednik ter nekdanji zunanji in gospodarski minister Švice Joseph Deiss, ki je leta 2002 vodil pridruževanje Švice ZN.

Deiss je na vrh prioritet postavil uresničevanje razvojnih ciljev, zastavljenih v leta 2000 sprejeti Deklaraciji tisočletja, pa tudi trajno gospodarsko rast, podnebne spremembe, hrano, varnost, obnovo postkofliktnih držav, človekove pravice, humanitarno pomoč in razorožitev. Sicer pa si je za naslovno temo zasedanja izbral ponovno potrjevanje osrednje vloge ZN v globalnem upravljanju.

Dnevni red 65. zasedanja GS ZN je dolg in po še vedno okvirnem predlogu zajema 163 glavnih točk. Japonska in Nemčija med drugim oživljata pobudo za svet brez jedrskega orožja, razprava pa bo tekla tudi o razorožitvi, zagotavljanju miru in razvoja, dialoga med civilizacijami, človekovih pravicah, vlogi ZN v svetu, trajnostnem razvoju, Palestini, Afganistanu Cipru, DR Kongo, vesolju in miru, razvoju Afrike, pravu morja itn. Libija je predlagala še nekaj dodatnih točk, kot so kompenzacije za kolonializem ter preiskava vojne v Iraku. Nedokončana zgodba ostaja vprašanje reforme Varnostnega sveta, Slovenija pa še vedno kandidira za nestalno članstvo Varnostnega sveta v letih 2012 in 2013.

Medtem je bil prva prioriteta ob začetku zasedanja minule 64. Generalne skupščine ZN boj proti podnebnim spremembam, so te pet let pred iztekom roka za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja znova nekoliko v senci.

Splošna razprava 65. GS ZN se bo začela 23. septembra, od 20. do 22. septembra pa bo v New Yorku potekal vrh o uresničevanju razvojnih ciljev, na katerem bo Slovenijo zastopal predsednik države Danilo Türk.

Rok za uresničitev ciljev iz deklaracije tisočletja, ki med drugim vključujejo prepolovitev svetovne lakote, zmanjšanje umrljivosti dojenčkov ter povečanje dostopa do izobraževanja, poteče leta 2015. Gospodarska kriza in podnebne spremembe so zavrle napredek, časa pa zmanjkuje.

V kampanjo za ponovni zagon uresničevanja ciljev so se vključile tudi znane osebnosti, kot so veleposlaniki miru in dobre volje agencij ZN, ki pozivajo k osredotočanju na cilje. Med njimi so francoski nogometaš Zinedine Zidane, jordanska kraljica Rania, portoriški pevec Ricky Martin, španski igralec Antonio Banderas, brazilski pisatelj Paulo Coelho in drugi, ki so izdali poziv državam, naj potrdijo nacionalne strategije za doseganje razvojnih ciljev.

Splošna razprava se bo začela tradicionalno z nagovorom Deissa, generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, brazilskega predsednika Inacia Lule da Silve ter predsednika ZDA Baracka Obame. Slovenski premier Pahor bo predvidoma nastopil 27. septembra.

Obama se bo udeležil tudi vrha o razvojnih ciljih, 24. septembra pa tudi sestanka o Sudanu, ki mu prihodnje leto grozi eksplozija zaradi načrtovanega referenduma o neodvisnosti juga države. Načrtuje tudi novo posredovalno srečanje med izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Ob zasedanju GS bo potekala še vrsta drugih srečanj. Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton bo gostil zasedanje svoje razvojne Clintonove pobude, 22. septembra bo potekalo srečanje na visoki ravni o mednarodnem letu biotske raznolikosti, 24. septembra pa zasedanje na visoki ravni o oživitvi dela konference o razorožitvi in napredku multilateralnih pogajanj o razorožitvi.

Tradicionalno bodo pripravili tudi srečanja v okviru držav članic zveze Nato, drugih regionalnih in mednarodnih organizacij, pobud in mrež, srečanja o medverskem dialogu in posebno zasedanje VS ZN o miru. Slovenija pa bo gostila ministrsko srečanje Zelene skupine. Gre za skupino majhnih držav, ki si prizadevajo proti podnebnim spremembam. Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar naj bi se poleg številnih srečanj udeležila še poslovne konference z naslovom Vlaganje v zeleno, ki bo skušala povezati slovenska in ameriška podjetja. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Lahko Slovenija umakne priznanje Palestine?

Le upamo lahko, da Janševa vlada tega ne bo storila

Trump o Netanjahuju / »Če mu rečem, naj nekaj naredi, to tudi stori«

Kakšen odnos imata ameriški predsednik in izraelski premier?

Izraelska veleposlanica / »Slovenija je storila korak predaleč«

Slovenija naj bi bila edina država na svetu, ki je to storila Izraelu