Manipulator / Na svoji zemlji
Cerkev ima prednost tudi na tujem zemljišču
Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 30, 30. 7. 2001
Prepovedana parcela
Kdor želi graditi na prosti parceli, mora najprej pridobiti mnenje o zazidljivosti zemljišča, kot se je temu reklo včasih, oziroma urbanistično informacijo, kot temu pravimo danes. To je storil tudi Egidij Jeras, ki je leta 1989 začel razmišljati o gradnji na svoji parceli ob današnji Dunajski cesti. Takratni občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo mu je izdal mnenje: "...gradnja stanovanjske hiše je dopustna le v vzhodnem delu zemljišča, ki ne leži v rezervatu Titove ceste." Takrat se Jeras ni odločil za gradnjo, vendar se je potreba po novem objektu pokazala deset let pozneje. Spet je zaprosil, tokrat za urbanistično informacijo, in presenečeno ugotovil, da na svoji parceli ne sme več graditi. Na vsem območju, na katerega spada Jerasova parcela, je dovoljeno graditi nove stavbe z mešano namembnostjo poslovno-trgovsko in hotelsko dejavnostjo ter stanovanja. Izjema je le Jerasova parcela, za katero je določeno: "Parcela pred cerkvijo se uredi kot odprta javna površina, možna je ureditev drugih manjših trgov, zagotoviti je treba parkirna mesta na parceli." Za tako rešitev so se mestni urbanisti odločili, ker je danes cerkev brez prostora za normalno delovanje, zato naj bi urbanistični dokument zagotovil možnost, da se nedokončana zunanja ureditev zgrajene cerkve izpelje. Seveda brez lastnika zemljišča. Zakaj pa so take razmere sploh nastale oziroma kako so lahko zgradili cerkev brez potrebnih parkirišč? Na to vprašanje na oddelku za urbanizem niso znali odgovoriti, ker je dovoljenje za gradnjo izdala nekdanja Občina Bežigrad, oni pa ne razpolagajo s potrebnimi dokumenti. Po Jerasovih besedah so mestni urbanisti njegov problem reševali zelo čudno. Predlagali so mu, naj gradi na sosednji parceli, ki je v lasti LPP. A da bi zamenjava uspela, bi moral Jeras odkupiti parcelo, na svoje stroške porušiti hišo, ki tam že stoji, in poskrbeti za stanovalce. Lastnik sporne parcele je urbanistom predlagal, da bi dal del parcele brezplačno v souporabo za parkiranje, ob parkiriščih bi zgradil svojo poslovno stavbo, del pa bi še vedno ostal namenjen za širitev Dunajske. Na oddelku za urbanizem so o predlogih povedali, da Jeras ni dal pripomb v času javne razgrnitve. Pripombe je poslal šele pred potrditvijo predloga dokumenta v mestnem svetu. Odbor za urbanizem pri mestnem svetu je njegovo pripombo obravnaval, vendar je ni sprejel.
Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 30, 30. 7. 2001
Prepovedana parcela
Kdor želi graditi na prosti parceli, mora najprej pridobiti mnenje o zazidljivosti zemljišča, kot se je temu reklo včasih, oziroma urbanistično informacijo, kot temu pravimo danes. To je storil tudi Egidij Jeras, ki je leta 1989 začel razmišljati o gradnji na svoji parceli ob današnji Dunajski cesti. Takratni občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo mu je izdal mnenje: "...gradnja stanovanjske hiše je dopustna le v vzhodnem delu zemljišča, ki ne leži v rezervatu Titove ceste." Takrat se Jeras ni odločil za gradnjo, vendar se je potreba po novem objektu pokazala deset let pozneje. Spet je zaprosil, tokrat za urbanistično informacijo, in presenečeno ugotovil, da na svoji parceli ne sme več graditi. Na vsem območju, na katerega spada Jerasova parcela, je dovoljeno graditi nove stavbe z mešano namembnostjo poslovno-trgovsko in hotelsko dejavnostjo ter stanovanja. Izjema je le Jerasova parcela, za katero je določeno: "Parcela pred cerkvijo se uredi kot odprta javna površina, možna je ureditev drugih manjših trgov, zagotoviti je treba parkirna mesta na parceli." Za tako rešitev so se mestni urbanisti odločili, ker je danes cerkev brez prostora za normalno delovanje, zato naj bi urbanistični dokument zagotovil možnost, da se nedokončana zunanja ureditev zgrajene cerkve izpelje. Seveda brez lastnika zemljišča. Zakaj pa so take razmere sploh nastale oziroma kako so lahko zgradili cerkev brez potrebnih parkirišč? Na to vprašanje na oddelku za urbanizem niso znali odgovoriti, ker je dovoljenje za gradnjo izdala nekdanja Občina Bežigrad, oni pa ne razpolagajo s potrebnimi dokumenti. Po Jerasovih besedah so mestni urbanisti njegov problem reševali zelo čudno. Predlagali so mu, naj gradi na sosednji parceli, ki je v lasti LPP. A da bi zamenjava uspela, bi moral Jeras odkupiti parcelo, na svoje stroške porušiti hišo, ki tam že stoji, in poskrbeti za stanovalce. Lastnik sporne parcele je urbanistom predlagal, da bi dal del parcele brezplačno v souporabo za parkiranje, ob parkiriščih bi zgradil svojo poslovno stavbo, del pa bi še vedno ostal namenjen za širitev Dunajske. Na oddelku za urbanizem so o predlogih povedali, da Jeras ni dal pripomb v času javne razgrnitve. Pripombe je poslal šele pred potrditvijo predloga dokumenta v mestnem svetu. Odbor za urbanizem pri mestnem svetu je njegovo pripombo obravnaval, vendar je ni sprejel.