MLADINA Trgovina

Igor Mekina

20. 2. 2004  |  Mladina 7

Lustracija Brezigarjeve in Brejca?

Bosta sodelavca krvavega režima lahko stopila v Evropo?

Varnostni oficir

Varnostni oficir
© Denis Sarkić

Evropska ljudska stranka (EPP-ED) je na svojem zadnjem kongresu sprejela izjavo, v kateri zahteva lustracijo vseh kandidatov za evropske funkcije. Čeprav je bila v končni obliki omenjena "sedma" izjava nekoliko omiljena, so v njej zapisane zahteve še zmeraj dovolj ostre, da bi v primeru, če bi izjava doživela svojo uresničitev, zaradi nje lahko brez evropskih položajev ostala vrsta slovenskih politikov.

Resolucija se začne z ugotovitvijo, da je bilo dvajseto stoletje priča "dveh enako nehumanih totalitarnih režimov - komunističnega in nacističnega", ki sta povzročila "milijone žrtev", pri čemer pa je v nasprotju z nacističnimi zločini, ki so bili raziskani in obsojeni, podobna "mednarodna obsodba" v primeru komunizma izostala. Resolucija predlaga posameznim državam, da ustanovijo "nacionalne komiteje" za raziskovanje kršitve človekovih pravic v času komunizma, razkritje vseh tajnih podatkov, ustanovitev posebnega evropskega raziskovalnega centra in muzeja žrtev komunizma in ustanovitev "dneva žrtev totalitarnih komunističnih režimov". Resolucija zahteva tudi, da vsi, ki nameravajo opravljati kakršnokoli politično funkcijo v EU, "razkrijejo svoje profesionalne in politične aktivnosti v nekdanjih komunističnih državah" ter da se "vzdržijo zasedbe evropskih funkcij, če so bili tudi sami del represivnih komunističnih organizacij ali bili udeleženi v zločinih proti človeštvu".

Svojo podporo temu dokumentu so dali tudi slovenski udeleženci srečanja, med njimi predsednik SLS Janez Podobnik, vodja SDS Janez Janša in predsednik NSi Andrej Bajuk. 23. junija 2003. Vendar pa bi omenjeni tekst sprejete resolucije lahko povzročil težave tudi nekaterim kandidatom za evropske položaje iz vrst njihovih strank. Niti ne toliko Janezu Janši, ki je nekoč s svojim delom krepil obrambne strukture prejšnjega režima, bolj podpredsedniku SDS in državnega zbora Mihi Brejcu in vrhovni državni tožilki Barbari Brezigar.

Naj vas spomnimo: Miha Brejc je v sedemdesetih letih na Višji upravni šoli na Oddelku za notranje zadeve predaval predmet z naslovom "Temelji splošne ljudske obrambe v SFRJ I" in "Temelji splošne ljudske obrambe v SFRJ II." Neprijetne podatke o Mihi Brejcu je razkril tudi Dušan Lajovic z afero "udba.net". Ob priimku podpredsednika parlamenta dr. Mihaela Brejca je zapisana šifra SDV 0000198-18472. Šifro je pozneje Miha Brejc pojasnil s podatkom, da je bil v sedemdesetih letih varnostni častnik zaščitne enote vodstva SR Slovenije, ki je imela sedež na zaprtem območju Kočevske Reke. Vsekakor pa je to dokaz, da je bil Miha Brejc med najbolj preverjenimi kadri, ki jim je bila zaupana zadnja obrambna črta prejšnjega "komunističnega režima".

Barbara Brezigar je bila po drugi strani članica Zveze komunistov in sekretarka osnovne organizacije nekdanjega Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter s svojim delom na enem od vodilnih mest eden od stebrov nekdanjega "totalitarnega sistema." Ta "osnovna organizacija ZK" je s svojim delom in vplivom znotraj tožilstva teritorialno nadzorovala tudi delovanje tožilstva in imela nadzor nad represivnimi ukrepi nekdanjega sistema na območju celotne Ljubljane, ki je bila tudi tedaj upravno in politično središče Socialistične republike Slovenije. Sicer pa Lajovic v svojem udba.netu omenja tudi Brezigarjevo.