Verna komisija?

Katere vere so člani vladne komisije za verske skupnosti?

Vanja Pirc  |  Mladina 12  |  25. 3. 2005

Vlada je nedavno imenovala Komisijo Vlade RS za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti, ki bo obravnavala odprta vprašanja, ki se nanašajo na razmerje verskih skupnosti do države, oblikovala bo stališča in jih posredovala vladi. Gotovo je pri reševanju teh občutljivih vprašanj nujno potrebno, da je komisija objektivna ter da ne favorizira nobene verske skupnosti ali veroizpovedi. Pa bo komisija res objektivna?

V Sloveniji je trenutno registriranih 40 verskih skupnosti. Jasno je, da vse nimajo glasnikov v devetčlanski komisiji, ki rešuje odprta vprašanja verskih skupnosti. Vprašanje pa je, ali si ni morda katera verska skupnost v komisiji izborila prevelikega manevrskega prostora. Zakaj? Člani komisije so ministri Bajuk, Simoniti, Mate, Erjavec, Podobnik, Zver, predstavnik zunanjega ministrstva, generalna sekretarka vlade Mateja Tamara Fajs in direktor Urada Vlade RS za verske skupnosti Drago Čepar. Glede na to, da je večina strank, ki sodeluje v Janševi vladi, tradicionalno povezana z RKC (mimogrede, nazadnje je na dobre odnose med novo vlado in RKC v Omizju na TVS opozoril Ivan Štuhec, ki je branil Janševe predvolilne izpade nestrpnosti), bi lahko predvidevali, da so med člani komisije gotovo tudi pripadniki RKC. Tako domnevajo tudi v Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve, v katerem se zbirajo kritiki RKC in kjer menijo, da obstaja glede na statistične podatke o verski pripadnosti Slovencev verjetnost, da je v komisiji vsaj pet pripadnikov RKC. To se jim zdi sporno, ker menijo, da so pripadniki RKC po nauku RKC dolžni širiti in braniti katoliško delo odrešenja ter da se niso dolžni ravnati po pravnem redu Republike Slovenije, če je ta v nasprotju z nauki evangelija. Odvetnik Vlado Began je zato v imenu društva na vlado naslovil prošnjo, naj razodene, katerim veroizpovedim pripadajo člani komisije.

Podobno vprašanje smo na vlado sicer naslovili tudi mi. A odgovora seveda nismo dobili. Ker je preveč osebno. "Urad tega podatka nima," nam je odgovoril Drago Čepar z Urada Vlade RS za verske skupnosti. Kako pa komentira namige o neobjektivnosti komisije? Čepar pravi, "da bi upoštevanje vere kot pogoja, kriterija ali enega od kriterijev, ki vplivajo na možnosti imenovanja v vladne komisije, pridobitev državnega posla ali zaposlitve itd. pomenilo kršenje 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom), Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. Vsakomur so zagotovljene enake pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero itd. To bi bila diskriminacija na osnovi vere."