Naivni sosed

Zoran je odšel, ko sam tega ni hotel

Siniša Gačič  |  Mladina 47  |  27. 11. 2005

"Šel bom, ko bom sam hotel. Tako sem govoril pod prejšnjo oblastjo in tako govorim pod sedanjo. Mislim, da za direktorja velja merilo: poslovni rezultat. Zakonitost poslovanja je seveda nujni pogoj. Vsakdo od nas ima svoj načrt, ki ga je potrdil nadzorni svet. Če načrt doseže, je dober, če ga preseže, je zelo dober, če ga ne izpolni, mora oditi," je še 12. julija naivno zatrjeval takratni prvi mož Mercatorja, ko ga je novinarka Dela spraševala o posledicah rošad v nadzornem svetu najboljšega soseda.

Podobno je Janković razmišljal na prvi šolski dan, ko je Financam priznaval, da ga "NS lahko vedno zamenja, tako kot tudi druge člane uprave", vendar se, sodeč po njegovem takrat nasmejanem obrazu, tega ni bal: "Sestava NS me nikoli ni zanimala, članov sploh nisem poznal, in tudi tokrat je tako."

Podobnih misli je bil Janković še dva meseca pozneje, saj je prav tako Financam 26. oktobra zatrjeval, da še nihče od novih nadzornikov ni govoril o njegovi zamenjavi: "Pogovarjali smo se le o sklicu prve seje nadzornega sveta, ki naj bi bila okrog 15. novembra, in o dnevnem redu." Še tri tedne pozneje ga je o odstavitivi spraševala tudi komercialna televizija, za katero je Janković še 14. novembra dejal: "Dokler bom imel tako podporo v hiši, kot jo imam, ne vidim razloga za svojo odstavitev, če pa se nadzorni svet vendarle tako odloči, je to njegova legitimna pravica."

Le dva dni pozneje pa so nas vsi slovenski mediji obvestili, da Zoran Janković ni odšel, ko je hotel, ampak ga je NS razrešil "iz poslovno-tehničnih razlogov in nekrivdno".