SKB in gradbena dela

Tudi roparji varujejo naše premoženje

Antonio Vidali  |  Mladina 47  |  27. 11. 2005

Po spektakularnem ropu v zavarovane sefe banke SKB v Ljubljani, kjer naj bi neznani roparji s plastičnim orožjem odnesli več milijonov evrov, se med poznavalci tovrstnih nezakonitih dejavnosti, govorimo o ropih, sliši, da bo takih in podobnih ropov v prihodnosti v Sloveniji še več. Ustanove, ki hranijo denar, prav tako pa fizične osebe, ki prenašajo denar, so skoraj vsakodnevno tarča takšnih in drugačnih roparjev, ki so prvi ugotovili, da je varovanje v Sloveniji na izjemno nizki ravni.

Po Zakonu o zasebnem varovanju je varovanje dokaj dobro urejeno, saj so pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, ki izdaja licence za opravljanje zasebnega varovanja in opravlja nadzor nad izvajanjem zakona, natančno določene. Kljub temu lahko vsak dan opažamo, da se zakon ne izvaja dosledno in se zasebno premoženje zelo slabo varuje. Pri ropu v banki SKB naj bi nestrokovno varovanje popolnoma odpovedalo, v kriminalnem podzemlju ter med ljudmi, ki se profesionalno ukvarjajo z varnostjo, pa se širijo informacije, da naj bi pri ropu tako ali drugače, z nasveti ali neposredno z izvajalci, morda sodelovala tudi kakšna družba za zasebno varovanje.

Na spletni strani Zbornice za zasebno varovanje, ki ji predseduje Marjan Pišek s sekretarjem Ingom Pašem, je objavljen seznam članov Zbornice za zasebno varovanje z licenco za fizično in tehnično varovanje. Tako je na seznamu kar 126 družb, podjetij in samostojnih podjetnikov, ki opravljajo fizično in tehnično varovanje ljudi in premoženja. Čeprav naj bi bila po organizacijski obliki glavna dejavnost vseh podjetij za varovanje poizvedovalna dejavnost in varovanje po šifri 74.600, lahko s preverjanjem po Poslovnem registru Slovenije ugotovimo, da se ta ista podjetja poleg varovanja ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Tako ima podjetje PCA, ki je varovalo oropane sefe banke SKB, kot glavno dejavnost zapisana splošna gradbena dela, podjetje z licenco za varovanje Frappe, d. o. o, iz Kopra ima za glavno dejavnost točenje pijač, licenco ima tudi podjetje za zaposlovanje invalidov Invarst iz Mengša, glavna dejavnost podjetja Prefis iz Bakovcev je cestni tovorni promet, podjetja Preobrazba, d. o. o., iz Radeč nespecializirano posredništvo itd. Med 162 podjetji in ustanovami z licenco za varovanje najdemo tudi nekaj bank, ki imajo licenco za fizično varovanje. Med njimi je tudi banka SKB. Pri podrobnejšem preverjanju podjetij z licenco za zasebno varovanje pa lahko najdemo tudi d. o. o., ki ga je ustanovil neki drugi d. o. o., katerega ustanovitelja sta osebi s kriminalnim ozadjem, ki sta bila tudi zaradi ropov obsojena na večletno zaporno kazen. Za pridobitev licence je zapisan pogoj, da ne sme biti zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta, česar pa najbrž na MNZ ne preverjajo.