Drugačen diskurz o splavu?

O proračunu in zastonjskih rekorderkah

Vanja Pirc  |  Mladina 47  |  27. 11. 2005

55. člen ustave določa, da je odločanje o rojstvu otrok v Republiki Sloveniji svobodno. Isti člen ustave tudi določa, da mora država omogočati izvajanje te svoboščine. Ustvarjati pa mora tudi razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Kljub temu da je pravica do splava opredeljena v ustavi, pa ji mnogi še vedno nasprotujejo. Med najbolj gorečimi nasprotniki splava je gotovo rimskokatoliška cerkev (RKC). Moralni teolog Ivan Štuhec pa je nedavno v Večeru celo izjavil, da so verniki zaradi abortusov, ki jih opravljajo v Sloveniji, finančno oškodovani: "Vsi verniki smo davkoplačevalci in iz našega denarja se financira veliko stvari, s katerimi se vrednostno ne strinjamo, na primer splavi. Nihče ne ve, koliko denarja letno je namenjeno za te storitve."

Koliko prekinitve nosečnosti dejansko obremenjujejo slovenski proračun? Niti približno toliko, kot je razumeti iz Štuhečevih besed. Stroški prekinitve nosečnosti se namreč krijejo iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja občank. Iz proračuna se namenja pomoč le tistim ženskam v življenjski stiski, kjer bi bilo zaradi odmrtja ploda ogroženo preživetje matere.

Izjava predstavnika RKC sicer ni bila presenetljiva, zlasti zato, ker RKC v zadnjem času vse pogosteje odreka dialog drugače mislečim, sploh sociologom religije, ki spodkopavajo nauke RKC. Tudi Štuhečevo razmišljanje o proračunskem oškodovanju vernikov tistim, ki menijo drugače, odreka njihov prav. In ne samo to, odreka jim tudi pravico do medicinske pomoči. Namiguje pa tudi, da bi se moralo iz državnega proračuna financirati le tisto, s čimer bi se strinjali - verjetno koalicijski poslanci. Prav sedanja parlamentarna večina pa je pred časom vodila akcijo proti oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Med pobudnike referenduma se je takrat prvi podpisal sedanji predsednik parlamenta France Cukjati, večina državljanov, ki se je udeležila referenduma, pa mu je dala prav. Je res mogoče, da postaja razpravljanje o 55. členu ustave spet aktualno?

Nedavno so na ginekološki kliniki v Ljubljani porabili vsa dodeljena sredstva za oploditev z biomedicinsko pomočjo, zato bo približno 50 parov, ki naj bi bili naslednji na vrsti, na ta postopek moralo čakati še mesec dni. Ker nimajo zdravil. Zavarovalnice sicer (zdaj le še nesamskim) ženskam plačajo štiri postopke. Vsi naslednji so samoplačniški in lahko stanejo tudi 500.000 SIT. Predsednica Društva za večjo rodnost in plodnost Mojca Pirnat je za Odmeve podatek pospremila z besedami: "Dočim splavi so pa vsi brezplačni. Na primer rekorderka, ki jo mi poznamo, ima 34 splavov, pa vse zastonj. In to ni primerljivo." Zdi se, da se v Sloveniji počasi res začenja drugačen diskurz o splavu.