Generalova krvava nedelja

So se Slovenci po prvi svetovni vojni znesli nad nemškimi civilisti?

Tomica Šuljić  |  Mladina 3  |  25. 1. 2007

General Maister

General Maister
© Borut Peterlin

Novembra smo zaznamovali dan Rudolfa Maistra, ki v kratkotrajnosti resnično slovenske zgodovine zapolnjuje mesto vojaškega heroja. Takrat je namreč obrambni minister Karel Erjavec povedal, da smo lahko "zelo ponosni na tega moža, tako pomembnega za slovensko vojaško zgodovino". Sicer je bil Maister general in pesnik, kar ga pri Erjavcu določa za "kompleksno, vsestransko osebo". Minister pa je pozabil navesti, da bi Maister po današnjih standardih veljal za vojnega zločinca, in sicer zaradi objektivne odgovornosti - podobne, kot je v Haag odnesla kake druge generale.

Po njegovem prevzemu Maribora novembra 1918 so konec januarja 1919 obhod po južnoštajerski prestolnici napovedali člani ameriške Wilsonove komisije, ki jih je zanimala etnična sestava prebivalstva Maribora. Nemci iz mesta in okolice so se v nedeljo, 27. januarja 1919, opoldan protestno zbrali na mariborskem Glavnem trgu, nemški viri trdijo, da jih je bilo več kot deset tisoč, slovenski opazovalec pa pravi, da so bile ulice prepolne. Takrat se je pojavila patrulja Maistrovih vojakov z orožjem.

Slovenski vir navaja, da je na Maistrove borce s pištolo streljal nekdo iz nemške množice. Vsekakor so vojaki v domnevni samoobrambi streljali kar v množico, nazadnje pa je bilo 13 Nemcev mrtvih in več deset civilistov ranjenih. Množica se je razbežala z Glavnega trga v nekaj minutah. Dunajski časopisi so dogodek opisali pod naslovi kot Krvava kopel v Mariboru, Nemci oziroma Avstrijci pa se danes tega dogodka spominjajo kot Marburger Blutsonntag - v prevodu mariborska krvava nedelja. To nedeljo bi sodobna slovenska zgodovina zagotovo raje pozabila.