MLADINA Trgovina

Vanja Pirc

1. 2. 2004  |  Mladina 4  |  Kultura

Zoran Janković

Tisti predsednik uprave Mercatorja, ki kandidira za predsednika Evropske rokometne zveze

© Denis Sarkić

Zorana rodijo 1. januarja 1953 v vasi Saraorci pri Smederevu v Srbiji. Mama Ivanka, ki je Slovenka, in oče Stevo, ki je Srb, se odločita boljše življenje poiskati v Sloveniji, Zorana pa za ta čas pustita pri babici in dedku, ki živita v stari hiši iz blata in slame. V Sloveniji dobi sestro Jagodo. Ko Zoran, ki zraste v navdušenega nogometaša, konča četrti razred, se mama odloči, da mora tudi on v Ljubljano. V Srbiji bi se namreč učil ruščino, v Sloveniji pa angleščino.

Čeprav ne zna slovensko, ga leta 1964 vpišejo v peti razred OŠ Valentina Vodnika v Šiški. Osmi razred obiskuje v OŠ Ketteja in Murna na Kodeljevem, nato se vpiše na Gimnazijo Poljane, kjer se uči tudi francoščino. Kot dijak za AMD Moste novači kandidate za vozniški izpit. V tretjem letniku zbirajo denar za končni izlet v Split, zato Zoran prodaja vstopnice za ples. Tako spozna Mijo, s katero sta si takoj všeč. Mama želi, da bi postal zdravnik, a sam omahuje med strojništvom in ekonomijo. Na testiranju mu psiholog pove, da bi bilo škoda zanj in za družbo, če ne bi izbral ekonomije.

Leta 1971 se vpiše na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Leta 1974 se poroči z Mijo, še prej pa zgradi hišo s prihranki od dela v AMD Moste, od knjigovodskih del in avtoprevozništva, pri katerem pomaga očetu. Tovornjak pelje tudi v skoraj 1000 km oddaljeni Pirot. Dobi dva sinova, Damijana in Jureta. Prvo službo opravlja kot pripravnik leta 1978 na PTT v službi za investicije. Naslednje leto v Mariboru obleče vojaško suknjo. Ker verjame v prijateljstvo, domov vabi kolege iz drugih republik in vsi se v vojašnico vračajo otovorjeni s taščinimi dobrotami. Leta 1980 diplomira pri dr. Tei Petrin s temo Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas. V nalogi je kritičen do tistih, ki od kmetov odkupujejo sadje in zelenjavo: "Ne moremo in ne smemo trditi, da prekupčevalci ne delajo in da prejemajo nezaslužen dohodek. Lahko pa trdimo, da je njihov dohodek previsok in da njihov način poslovanja ni v skladu z normami naše družbe."

Ko se vrne na PTT, je imenovan za šefa knjigovodstva. To mu ni všeč in da odpoved. Postane komercialni predstavnik za Istro in Slovenijo v zagrebškem podjetju Grič. Leta 1984 postane pomočnik generalnega direktorja in kasneje generalni direktor Mercatorja Investe, ki se ukvarja s turizmom in trgovino. Položaj je višji, plača nižja. Ker podjetje sponzorira Košarkarski klub Smelt Olimpija, postane podpredsednik kluba. Vikende preživlja s košarkarji, vodi jih na gostovanja po Jugoslaviji. Decembra 1988 se na enega od gostovanj z ženo prehitro peljeta proti Brniku. Golf zleti s ceste, se zaleti v betonski podstavek telefonskega droga, in ko se avto obrne, zakonca vrže skozi šipo. Zoran prileti na noge, žena pa je huje poškodovana. Mercatorjev šef Miran Goslar Mercator Investo združi z Mercatorjem Inženiringom, ki ga vodi Jože Vidmar. Zoran upa, da bo postal direktor skupnega podjetja, a Goslar izbere Vidmarja. To mu ni všeč in da odpoved. Službo najde v sozdu Emona, kjer je podpredsednik predsednika Mitje Svetelja. Pričakuje, da ga bo nasledil, a položaj dobi Marko Sok. To mu ni všeč, in ko mu Svetelj vošči srečno novo leto 1990, da odpoved.

Ustanovi podjetje Electa inženiring, d. o. o., ki se ukvarja s projektiranjem in z gradnjo objektov ter z notranjo opremo. Preseli se na Golovec, kjer pogosto teče po gozdu. Electa sponzorira mladinska športna moštva. Nato ga starejši sin, ki hodi z rokometašico Krima Dejo Doler, vpraša, ali bi podprl tudi njeno ekipo. Prosijo ga za 500 mark, dobijo jih 2000. Pošljejo mu zahvalno pismo, nato pa mu Marta Bon in Cveta Benet predlagata, naj postane predsednik Krima. Privoli pod pogojem, da iz kluba, ki je svetlobna leta za Olimpijo, naredijo državnega prvaka. Klub se preimenuje v Krim Electa, osvoji državni pokal, sezono pa konča kot drugi v državi. Electa medtem postane tekmec velikim gradbenim podjetjem. Prenavlja Grand hotel Metropol, Grand hotel Palace, garažno hišo v Portorožu, zgradi Perlo in poslovno stavbo Hita, je soinvestitor Moravskih toplic, pa tudi solastnik Diagnostičnega centra Bled, Kratochwilla in Medilaba.

Zoran pogosto pravi, da politika ni zanj. Glede strankarske pripadnosti se nikoli ne izjasni, se pa leta 1994 znajde v razpredelnici Poslovno-razvojni svet LDS, ki jo sestavi Peter Rigl, s katerim sta sodelovala v Smeltu Olimpiji. Podpisal ni nobene kandidature Milana Kučana za predsednika republike, je pa na športnih prireditvah pogosto sedel v njegovi bližini. Leta 1995 krimovke prvič osvojijo državno prvenstvo, a naslednje leto Zoran odstopi s položaja predsednika kluba. Moti ga, kako mestni svet deli sredstva športnim klubom. Kritizira tudi Rokometno zvezo Slovenije, sploh zaradi zapostavljenosti ženske reprezentance, in leta 1996 postane predsednik te zveze. Razume rokomet: "Košarka je šport urbanih naselij. Rokomet je bolj 'vaški' šport. Tu ima Slovenija velike možnosti za razvoj. Predvsem zaradi psihofizičnih lastnosti Slovencev."

V Krimu ostane siva eminenca, pred katero si dekleta ne upajo kaditi, za trenerja pripelje Vinka Kandijo, službo priskrbi tudi starejšemu sinu.

Odškodninski sklad, natančneje Peter Rigl, ga medtem predlaga za člana nadzornega sveta Mercatorja. Ko predsedniku Mercatorjeve uprave Živku Preglu poleti 1997 grozi razrešitev, saj ima podjetje 2,5-milijardno izgubo, Zoran glasuje proti razrešitvi. Jeseni Mercator spet išče novega predsednika uprave in presenetljivo se na položaj zavihti Zoran. Ko novico sporoči ženi, ta pravi: "Samo še tega nam je treba." Naslednji dan prepusti direktorski položaj v Electi, a ostane njen lastnik. V preddverju Mercatorja ga receptor vpraša, h komu je namenjen. "K sebi," mu odgovori. Receptor mu v službo dovoli šele, ko mu Zoran dopove, da je prejšnji dan postal njegov šef.

Mercatorjev tržni delež takrat znaša 15,4 odstotka, delnica je vredna 3850 tolarjev. Zoran napove, da bo do leta 2000 dosegel 20-odstotni tržni delež, da bo posloval z dobičkom in da bo izplačal dividende. Napove, da bo podjetje zapustil, ko bo delnica vredna 38.500 SIT.

Sledi leto afer. Spomladi 1998 mlajši sin zaradi dveh popravnih izpitov ne sme na spomladanski maturitetni rok. Zoran mu priskoči na pomoč in sin vseeno opravlja maturo. Afero, v kateri udrihajo po sinu in ne po očetu, opozicijski poslanci izkoristijo za napade na ministra Gabra in šolsko reformo. Septembra v Sobotni prilogi Dela izide članek, v katerem piše, da je Electa zadolžena, da njeni podizvajalci propadajo in da služi s posli, katerih naročnik je Mercator. Zoranu grozijo tožbe. Te so kasneje umaknjene, Electini investitorji dobijo naročene objekte v pogodbenem roku, podizvajalci pa potrjene situacije. Kljub pobudi, da Zoran ne bi smel voditi Mercatorja, ostane trdno v sedlu in izjavi: "Tisti članek mi je v bistvu pomagal." Trditev utemelji s pozitivnimi poslovnimi izidi. Prvo leto odpusti 25 direktorjev in 100 pogodbenih zunanjih svetovalcev, tudi tiste iz Evropske banke za obnovo in razvoj.

Začne prevzemati podjetja, prvi je mariborski Klas. Zavzame se tudi za odprtje trgovin ob nedeljah.

Leta 1999 je izvoljen za člana upravnega odbora GZS. Tam ga imajo za konstruktivnega in odločnega člana ekipe. Nekateri pravijo, da je hitro užaljen. Krimovke se prebijejo do finala lige prvakinj, a klonejo. Avgusta odpre prvi Mercatorjev hipermarket v ljubljanski Šiški. Tja zahaja skoraj vsako nedeljo, včasih tudi pospravlja vozičke. Ceni tiste, ki kažejo pripadnost podjetju. A vsem zaposlenim ni všeč, da je "zaželeno", da kupujejo le v Mercatorju. Ko Slovenijo obišče Zoran Đinđić, je Mercator v družbi podjetij, katerih predstavnike GZS povabi na sestanek z njim. Namesto da bi izgubljal besede o načrtih za Beograd, ga Zoran povabi v hipermarket. Gost odide zadovoljen. Leta 2000 moško rokometno reprezentanco pospremi na olimpijske igre. Ogorčen je, ko ljubljanski mestni svetniki predlagajo, da bi v trgovinah ponoči prepovedali prodajo alkohola. Decembra Mercator prestopi slovenske meje. Zasede Sarajevo in Pulj. GZS mu leta 2001 podeli nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Krimovke pod taktirko Toneta Tislja postanejo zmagovalke lige prvakov. Ko jih ministrstvo za šport nagradi s 3.720.000 SIT, Zoran "borno" pomoč zavrne, saj ne dosega niti polovice tiste izpred dveh let. Postane predsednik nadzornega sveta Pokojninske družbe A. Funkcij v drugih nadzornih svetih ne kopiči, saj je vpliven član elitne gospodarske druščine že zaradi vodenja matičnega podjetja. Je pa član Lions Kluba Ilirija, ki združuje Mirka Bandlja, Viko Potočnik, Primoža Rodeta, Mira Senico, Janeza Škrabca ... Pravi, da na sestanke ne hodi. Tudi članstvo v Olimpijskem komiteju Slovenije zavrne. Že tako ima okrog sebe močno ekipo. V nadzornem svetu Mercatorja sedijo predsedniki uprav Save Janez Bohorič, Kmečke družbe Matjaž Gantar in Hita Branko Tomažič. Leta 2002 postane predsednik Alumni kluba Ekonomske fakultete v Ljubljani. Decembra Mercator vstopi še v Srbijo. V Novem Beogradu odpre največji Mercator, in ko odpoje Helena Blagne, prvi kupec, zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, kupi rogljičke, rajo pa bolj fascinirajo kranjske klobase. Center obišče 200.000 ljudi. Vsi skupaj kupijo pet ton mesa in kruha, pokupijo pa tudi vse ročne uteži. Mercator postane tretji najmočnejši trgovec na Hrvaškem in v Srbiji, v Sarajevu je drugi. Je največji zaposlovalec v Sloveniji. Zoran postane menedžer leta 2002.

Leta 2003 začne drugi mandat v Mercatorju. V veljavo stopi t. i. protialkoholni zakon, ki prepove prodajo alkohola mladoletnim in opitim. Ker je po 21. uri prepovedana tudi prodaja alkohola v trgovinah, Zoran protestira: "Če si pridem ponoči kupit pečenega piščanca in svež kruh, si menda lahko kupim tudi steklenico vina. Zdaj si ga ne morem. Ali sem zaradi tega že alkoholik?" Zaradi zakona skrajša delovni čas trgovinam, ki delajo pozno v noč ali vso noč. Podaljšajo mu mandat v upravnem odboru GZS. Nato je razpisan referendum, s katerim želijo sindikalisti in RKC ob nedeljah zapreti trgovine. Argument: nedelja je dan za družino. Zoran je edini od velikih trgovcev, ki se upre: "Veča se število tistih, ki želijo nakupovati ob nedeljah, ko gre lahko v trgovino vsa družina, ker je to edini dan v tednu, ko imajo čas za nakupe, ki so hkrati izlet in razvedrilo. Menim, da je to popolnoma normalna posledica dinamike poslovnega življenja v trgovini." Podrejene opozori, da je potrošnik kralj, da je obratovalni čas poslovna odločitev trgovske družbe in njenih zaposlenih, ne pa vseh državljanov, in da omejitev obratovalnega časa slabša poslovne izide. Čeprav je v referendumskem vprašanju kup nejasnosti, večina podpre zaprtje trgovin.

Krimovke spet osvojijo ligo prvakinj. Revija Kapital ga imenuje za naj direktorja, prejme tudi nagrado primus za odličnost v komuniciranju. Konec leta prevzame Živila. V Sloveniji ima 40-odstotni tržni delež, prevzel je 19 podjetij, za investicije je šlo 900 milijonov evrov. Prvi dan leta 2004 mu člani uprave podarijo eno Mercatorjevo delnico, ki je zdaj vredna 35.300,80 SIT. Sicer je 1,5-odstotni Mercatorjev solastnik in njegovo premoženje v Mercatorju znaša nekaj čez milijardo tolarjev. Januarja Slovenija gosti evropsko prvenstvo v rokometu. Zoran je eden izmed petih kandidatov za položaj predsednika Evropske rokometne zveze. Kdo bo izbran, bo znano maja.

Projekcija: Ko se vrednost delnice povzpne na 38.500 SIT, ostane v Mercatorju. Ker je Mercatorjevih centrov za množice že dovolj, po vzoru Harrodsa odpre prestižno trgovino v Centromerkurjevi stavbi, ki lahko obratuje ob nedeljah, ker jo razglasijo za kulturni spomenik. Uspe mu tudi zlobirati, da zaposleni v državni upravi namesto povišice dobijo Mercatorjeve bone.

© Josip Visarjonovič

© Josip Visarjonovič

© Josip Visarjonovič

© Josip Visarjonovič

© Josip Visarjonovič

© Josip Visarjonovič

© Josip Visarjonovič

© Josip Visarjonovič