Go home

Mladina 25 | 25. 6. 2002

"Ne govori se o grehu. Govori se o procesnih napakah. In seveda tisti težek greh postane obstranska stvar in seveda se govori o čisto neki drugi sekundarni stvari."
Marko Pogorevc

Poročilo mednarodnega novinarskega združenja o primeru Petek je za policijo in tožilstvo katastrofalno. To pa ni edini primer, v katerem imata ta državna organa težave. Nerodno je, da se te pojavljajo pri praktično vseh velikih kriminalnih zgodbah v tej deželi.

Cinično - ob tem, da veliki ostajajo nedotakljivi, direktor policije s skoraj nekakšno ihto izjavlja, da je postopek sekundarna stvar. Smo slišali prav? Takšno razumevanje nalog in pristojnosti policije je za demokracijo izjemno nevarno. Nelagodni policijski odnos do postopka namreč deluje v dveh smereh. Obsojanja nedolžnih in ščitenja krivih. Prvič tako, da mu je po načinu razmišljanja lahko blizu situacija prikrajanja dokaznega gradiva, denimo številke čevljev, z namenom, da bi se pokazala učinkovitost, kljub temu, da bi bile s tem neverjetno grobo kršene človekove pravice. In drugič tako, da mu je blizu dopustitev brisanja dokaznega gradiva, denimo zaradi slabega zavarovanja kraja zločina, kot v primeru Petek. Direktor policije, ki brani neučinkovitost policije s sklicevanjem na proceduro, s tem samo dokazuje nesposobnost in hkrati govori o svojem odnosu do zaščite človekovih pravic posameznika v postopku. Podobno cinična do osnov demokratičnosti je bila izjava generalne državne tožilke o tem, da naj bodo novinarji zadovoljni s svojo svobodo in da je neprimerno njihovo obračanje na mednarodna združenja.

Petek je pred napadom pisal o sumu utaje davkov, o depozitih bankovcev in sumu pranja denarja, o vpletenosti lokalnih koroških veljakov, gospodarskih in političnih, ter o za Slovenijo ne ravno majhni banki NKBM. Kljub sumu, da so bili članki povezani z napadom na novinarja, pa ne direktor policije ne generalna državna tožilka tudi leto in pol po dogodku, kljub očitni neuspešnosti preiskave, nočeta ukreniti nič radikalnega. Kar bi pomenilo, da bi preiskavo zaupala posebnima skupinama. Tožilski in policijski. Tožilstvo nikakor noče dodeliti primera posebni skupini, ker za to menda ni nikakršnih razlogov. Ravno narobe. Posebni skupini je še pod vodstvom Barbare Brezigar, kar je bil eden od razlogov za njen odstop, odvzelo primer domnevne davčne utaje, o kateri je med drugim pisal Petek (primer je bil kasneje hitro zaprt). Glede suma pranja denarja, o katerem je ravno tako pisal Petek, pa generalna tožilka pravi, da ni povezano s primerom Petek. Za takšno izjavo mora pač veliko vedeti. Čeprav z njo posredno pravzaprav samo brani policijo.

Predstavnik Urada za preprečevanje pranja denarja je namreč prejšnji teden pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal, da ni ustrezno preiskala omenjenega suma pranja denarja. Glede na to, da je Cerarjeva delno že odgovorila namesto njega, je Pogorevcu preostalo smo še to, da pove, kako so novinarji izjavo z zaprte seje pač iztrgali iz konteksta. Tako, kot je po njegovem najbrž iztrgano iz konteksta tudi pluženje dokazov tik po pretepu in to, da kot generalni direktor, ki slučajno prihaja s Koroškega, nikakor noče dodeliti primera posebni skupini. Čeprav o nerodnosti lokalnih povezav zgovorno priča zgodba o sponzoriranju sindikalnega policijskega tekmovanja v judu v Slovenj Gradcu s strani podjetja, o katerem je pisal Petek. V Mladini smo pred časom zapisali, da naj bi se prireditve udeležil tudi Pogorevc. Slednji je to nespretno zanikal, očitno ne vedoč, da je lokalna policijska uprava že prej izjavila, da sponzoriranja sicer ni bilo, da pa se je Pogorevc udeležil podelitve kot takratni direktor izobraževalnega centra. Hkrati pa je direktor podjetja potrdil, da je sponzoriral tekmovanje. Kaj se dogaja? Dihanje za ovratnik?

Zgodba, ki se na prvi pogled zdi obrobna, lahko "iztrgana iz konteksta" neverjetno spominja na prizore znamenitih filmov o junakih kriminala. Podoba delovanja našega policijskega direktorja je tudi sicer ironična. Pogorevc na ves glas govori o grehu in s tem hkrati brez dokončanja sodnih procesov deli krivdo ter ob tem, da se jezi nad oviranjem procedure, očitno ne naredi vsega, da bi ujel tiste, ki jim je, kot kaže, na poti, ob spoštovanju procedure, drugo zagotovilo demokratičnosti - svoboda medijev. Nič ni pomembnejše od tega, da so vsi nedolžni, dokler jim ne dokažejo krivde. A ravno s tem, ker zadeva Petek ni bila predana posebnima skupinama, je bilo narejeno največ škode tistim, o katerih je Petek pisal. Očitna nezainteresiranost za takšno potezo tako pri policiji kot pri tožilstvu vzbuja upravičene sume. Težava policije in tožilstva vse bolj očitno ni spoštovanje pravil, ampak to, da znotraj njih nista pripravljena izkoristiti vseh možnosti. Še več. Policijski vrh bi jih, če mu ne ustrezajo, pač spremenil. Če ne zaradi drugega, zato, da bi vsaj začasno dobil alibi za svojo neučinkovitost v boju proti "velikim ribam".

In kar je še huje. Sam direktor policije s svojimi izjavami nakazuje, da ga v njegovih ambicijah po poenostavitvi procesnih zakonitosti vodi nasprotje med grehom in moralo in ne tisto med kršenjem zakona in dokazovanjem krivde, ki je v demokratičnih družbah striktno omejeno s proceduro. Preprosto zato, ker ta stoji med pravicami posameznika in močjo države.