Naj citiram samega sebe: v Sloveniji obstajajo trije dnevni redi. Prvi, najbolj viden in razvpit, se ukvarja z zgodovino. Drugi, malo manj izpostavljen, a še vedno deležen velike količine publicitete, se ukvarja z načelnimi vprašanje ekonomskega sistema. Tretji, ki je najbolj bistven, a hkrati najmanj viden, se ukvarja z realnimi vzvodi oblasti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Naj citiram samega sebe: v Sloveniji obstajajo trije dnevni redi. Prvi, najbolj viden in razvpit, se ukvarja z zgodovino. Drugi, malo manj izpostavljen, a še vedno deležen velike količine publicitete, se ukvarja z načelnimi vprašanje ekonomskega sistema. Tretji, ki je najbolj bistven, a hkrati najmanj viden, se ukvarja z realnimi vzvodi oblasti.
Kaj se je v zadnjih dneh dogajalo z zgodovino? Proti Mitji Ribičiču, nekdanjemu majorju Ozne (in tudi predsedniku zvezne vlade v obdobju 1969 - 1971) je bila vložena kazenska ovadba. Osumljen je, da naj bi bil vpleten v genocid. Detajli ovadbe sicer niso znani, javna polemika pa se vrti okoli vprašanja, ali bi majorja Mitjo sploh lahko preganjali zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida. Mednarodni pravni akti, ki so veljali sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, so bili namreč precej ohlapni. In ob prvih opredelitvah genocida se je ta pojem nanašal predvsem na uničenje narodne, etnične, verske ali rasne skupine. Tisto, kar se je po vojni dogajalo v Sloveniji, pa je bilo uničenje politične oz. vojaške skupine. Novejše definicije genocida govorijo tudi o uničenju političnih skupin.
Kljub temu, da vidni predstavniki pravne stroke opozarjajo, da kazenska ovadba, vložena zoper Mitjo Ribičiča, neupravičeno uporablja pojem "genocid", moramo biti previdni. Vprašanje, ki se ne nanaša na konkreten primer, pač pa je splošne narave, je sledeče: ali lahko dogodke, ki so se zgodili leta 1945, kvalificiramo z definicijami, zapisanimi v kazenski zakonodaji? Drugo vprašanje: če povojni poboji niso bili genocid - ali jih lahko kvalificiramo s kakšno drugo definicijo iz kazenske zakonodaje? Kakšna definicija bi se morala najti. Recimo definicija o pobijanju vojnih ujetnikov.
Kaj se je dogajalo z drugim dnevnim redom, torej z načelnimi vprašanji delovanja ekonomskega sistema? Na mizo so prišle prve analize morebitne uvedbe enotne davčne stopnje. So načrti, da država na vedno bolj zapleteno ekonomsko okolje odgovorila s skrajno poenostavljeno davčno zakonodajo, izvedljivi? Načeloma je tako, da bolj kot je zapleteno okolje, bolj kompleksna je regulacija tega okolja. Ni jasno, kaj si o davčni reformi misli vrh vlade. Reči tečejo po dveh tirih. Nekdanji finančni minister dr. Marko Kranjec ima nalogo, da pripravi reformo, sam pa popolnim poenostavitvam davčne zakonodajen ni naklonjen. Po drugi strani najbolj izpostavljeni člani vladnega strateškega sveta - član te institucije je tudi dr. Kranjec - že pripravljajo prve izračune, kaj bi prinesla enotna davčna stopnja.
In tretji dnevni red, ki se ukvarja z realnimi vzvodi oblasti? Najprej institucionalni centri moči: pripetil se je rebalans proračuna. In rebalans ukinja pomen državnega sveta. Pustimo ob strani, ali je državni svet, nekakšen drugi dom parlamenta, odigral kakšno pomembno funkcijo. Je pridelal kak omembe vreden nasvet? Dejstvo je, da en center politične moči izgublja svoj pomen, ker izgublja finančne vire za svoje poslovanje.
Drugi center politične moči, ki utegne izgubiti svoj vpliv, je Gospodarska zbornica. Ideja, da bi bilo članstvo v GZS poslej prostovoljno, pomeni predvsem to, da bi GZS doživela osip članstva. S tem bi izgubila članarine. Če bi se število članstva drastično zmanjšalo - in zagotovi bi se -, bi GZS izgubila del legitimnosti pri zastopanju interesov gospodarstva. Vprašanje, ali je GZS dovolj funkcionalna organizacija, spet puščamo ob strani. Dejstvo je, da bi realizacija ideje o ukinitvi obveznega članstva v GZS prinesla pomembno prerazporeditev politične moči.
Nadaljujmo: v drobnem tisku nove zakonodaje, ki ureja zdravstveno zavarovanje, je predvideno, da bi hkrati z uvedbo novele zamenjali tudi direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ter direktorje področnih enot. Ob tem je zanimivo, da drobni tisk govori o zamenjavi prve hierarhične stopničke, druge hierarhične stopničke - torej direktorjev posameznih resorjev državnega zavoda za zdravstveno zavarovanje - pa se ne dotika. Hkrati predvideva odstavitve na tretji hierarhični stopnički. Jasno, Zdravstveno zavarovanje je v resnici vreča z denarjem. Gre za to, kdo bo nadziral to vrečo.
Kaj pa tista najmanj vidna raven? Kako nova politična elita vstopa v gospodarstvo? Kaj se dogaja z omrežjem vplivnih posameznikov z jasnim strankarskim pedigrejem, ki vstopajo v gospodarstvo? Dr. Jože Zagožen, nekdanji gospodarski minister v Bajukovi vladi, je postal direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). HSE se na vseh top lestvica slovenskih podjetij uvršča med najpomembnejše igralce. Dr. Zagožen ni zgolj novi direktor HSE. Je tudi predsednik nadzornega sveta Petrola. In menda je kandidat za člana nadzornega sveta Gorenja. Pustimo ob strani, ali bo s tem, ko direktor elektrarn sedi v nadzornem svetu podjetja, ki se ukvarja z energetiko (v drugi nadzorni svet podjetja, ki se med drugim prav tako ukvarja z energetiko pa menda vstopa), prišlo do konflikta interesov. Nedvomno pa moramo dogodek skrbno registrirati. Gre namreč za novo pomembno spremembo v omrežju ekonomsko-politične elite. Tako kot se spreminja institucionalni ustroj oblastnih institucij, se radikalno spreminja tudi omrežje ljudi, ki ne obvladujejo zgolj političnih vzvodov moči, pač pa tudi ekonomijo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi