MLADINA Trgovina

Miha Štamcar

9. 10. 2001  |  Mladina 40  |  Družba

Sem razmeroma slab pivopivec

Mitja Lavrič, predsednik uprave Uniona

© Marko Jamnik

Zakaj se niste odločili za povezavo z domačim partnerjem, s Pivovarno Laško? Zakaj ste se odločili za Belgijce, ne za Laško?

Lastniki še vedno lahko naredijo, kar hočejo. Zadeva je takšna: ko so Laščani skrivoma kupili 25 oziroma 24,9 odstotka delnic, smo ugotovili, da najbrž nimajo dobrih namenov, ker ljudje, ki skrivoma kupujejo, nimajo dobrih namenov. Ko smo ugotovili, da so kljub obljubi, da ne bodo več kupovali naših delnic, to še vedno intenzivno delali, smo bili še bolj prepričani, da gre za sovražni prevzem. V našem primeru smo uprava, delavci, sindikat in vsi zaposleni ugotovili, da imajo naši konkurenti iz mesta ob Savinji dovolj velike zmogljivosti, vendar niso izkoriščene. Te zmogljivosti so po njihovih trditvah približno 4,5 milijona hektolitrov. Če oni proizvajajo 1,200.000 hektolitrov, mi pa 1,100.000 hektolitrov, je te zadeve mogoče zapolniti in tu ustaviti pivovarno. Če bi našo pivovarno ustavili, bi šli ljudje v Ljubljani na cesto. In glede na to, da govorijo, da naj bi imeli neko pivovarno v Srbiji, je jasno, da bi našo sodobno tehnologijo spravili v Srbijo in bi tam poceni delali naprej. Priznam, dejansko smo se ustrašili zapiranja tovarne. Ne gre za teorijo, stvari so praktično izvedljive in v kapitalističnem svetu povsem normalne.

Tudi Interbrew lahko zapre vašo tovarno.

Ne. Ko so se začele kupovati delnice, ko so jih delničarji začeli prodajati, je bilo naenkrat veliko interesentov za ta, kot je nekdo rekel, pivovarniški biser, ki obstaja v Ljubljani. S tem se je sprožil plaz, medtem so prišle seveda tudi druge ponudbe, in ko smo v vodstvu ugotavljali, kaj narediti, da se bo pivovarna v Ljubljani obdržala z blagovno znamko, smo ugotovili, da je ponudba Interbrewja, ker je velik partner, za nas zelo pomembna. Obdržali bi proizvodnjo, lokalno blagovno znamko ter zagotovili ljudem delo in povečanje proizvodnje.

To pomeni, da boste lahko pivo Union prodajali tudi v drugih državah, ne samo v Sloveniji?

To pomeni blagovno znamko obdržati kjerkoli, jo še tržiti in biti močnejši. Mi hočemo naprej. In to z globalnim partnerjem, ki zanesljivo goji lokalno znamko in lokalno proizvodnjo. Interbrew je družba, ki ima 68 pivovarn v 110 državah. Ponuja nam izvoz v Evropsko unijo. To pa pomeni, da bomo prodali 200.000 hektolitrov več.

V lasti Laškega je najmanj 25 odstotkov Uniona. Kaj to tehnično pomeni?

Laško ima gotovih 24,99 odstotka, nekaj delnic ima parkiranih "pri prijateljih". S tem odstotkom lahko blokira nekatere strateške poslovne odločitve (npr. Sarajevo), ne more pa onemogočiti, da bi Fructal, v okviru Interbrewja seveda, postal evropska znamka. Interbrew je zelo zainteresiran tudi za Fructalovo blagovno znamko v Italiji, Avstriji, na Balkanu. Mislim, da je Fructal blagovna znamka, ki bo porivala naprej tudi druge blagovne znamke piva. Mi hočemo imeti delo, zato moramo napredovati, in če gremo v evropski izvoz, mislimo, da je Union tisti, ki bi lahko bil v Evropski uniji pred Slovenijo. Mi smo lahko jutri, Slovenija mora počakati še dve leti. Gospodje iz konkurenčne pivovarne pa želijo seveda povečati svoje imetje. Koliko ljudi je zadaj, katere sile so tiste, ki imajo toliko denarja, da lahko to kupujejo, ne vem.

V zvezi z Interbrewjem se postavljata dve vprašanji sponzorstva. Eno je, da naj bi se odpravile kadrovske štipendije slovenskim študentom in dijakom, saj zanje Interbrew ni zainteresiran, in drugo je vprašanje sponzoriranja športa, predvsem košarke.

Kar se štipendij tiče, je v Ljubljani predviden izobraževalni center. V predlogu pogodbe z Interbrewjem je določeno, to smo si posebej izborili, da gredo naši ljudje delat tudi v tujino, tukaj mislimo predvsem ozemlje do Bolgarije, Romunije in novonastalih držav na območju nekdanje SFRJ, kjer bi zasedali visoke funkcije, če bodo seveda to želeli. Imamo 20 odstotkov zaposlenih z visokošolsko izobrazbo, to so opazili in to jih zanima. Nasploh bodo imeli Ljubljančani velike možnosti za naprej. Že zdaj začenjamo štipendirati nekatere študente na beograjskih fakultetah, ki so sicer slovenskega rodu, vendar s poznavanjem tamkajšnje mentalitete in z znanjem cirilice. Interbrew bo te kadre v Ljubljani uporabil, seveda pa bodo morali nekateri v tujino.

Kaj pa košarka?

Ta ni problematična. Interbrew je mednarodna družba. V zagrebški pivovarni so se sicer bolj vrgli na nogomet in samo deloma na košarko. Tukaj pa je tradicija. Lokalni pivovar bo imel praktično vso samostojnost, ki jo ima sedaj, s tem, da bo uvedel še eno mednarodno blagovno znamko.

So vsi v podjetju za združitev z Interbrewjem?

Vedno smo dobro delali in zdaj so dali vso podporo naši pobudi. Sindikat se je strinjal z našo izbiro možnih partnerjev, strinjal se je tudi svet delavcev, in ko smo šli pred nadzorni svet, se je ta z osem proti nič odločil enako.

Kdo sedi v tem svetu, dva sta iz paradržavnih fondov ...

Povedal vam bom zgodbo o nadzornem svetu. Eden od članov je predstavnik Pro Banke, ki nas je prodala. Nenadoma te kupi konkurenčna hiša, in ko jaz pogledam, imam vojsko, ki ima puške, nima pa streliva. Ampak, da je tragedija še hujša, imaš v ekipi ljudi, ki nasprotnikom sporočajo, kje smo. Ti so nas prodali, poleg tega pa še Zavarovalnica Triglav Ljubljana, kjer imamo vse zavarovano.

Bo domača znamka pri tem trpela?

Ne. Lokalna znamka ostane in 135-letna tradicija se nadaljuje. Kupec bo lastnikom delnic gotovo plačal dobro ceno, to je spet dobro za ljudi in je dobro za fonde, tukaj se bo zavrtelo nekaj sto milijonov mark, saj tovarna ni majhna. Nazadnje bo potrošnik srečen, ker bo dobil tudi kakovosten proizvod, vpet v mednarodne znamke in konkurenco doma.

Po drugi strani mnogi mislijo, med njimi predvsem kritiki vaše združitve z Belgijci, da bi bilo dobro, če bi slovenski podjetji združili moči in se skupaj branili tujih prevzemov.

Kaj pa pomeni braniti se tujih prevzemov? Ti potrebuješ strateške partnerje, ki bodo vlak potegnili naprej, z več denarja. Ali naj se gremo v Sloveniji džihad, se ogradimo in nikogar ne spustimo zraven? Vsako sodelovanje je možno, nedvomno. Na podlagi pogodb ali drugih dogovorov. Mi se predvsem bojimo konca pivovarstva v Ljubljani, če bi nas prevzeli Laščani.

Vrnimo se h košarki. Včasih se zdi, da denar v košarko kar gre, vendar od njega ni veliko. Vi pa se vidite v tem. Lani ste v košarko vložili več kot milijon mark, nazadnje se je izkazalo, da ni bilo velikih dosežkov. Okej, bili so slovenski prvaki, vendar jim je nazadnje zmanjkalo 2 milijona mark, ker niti tega niso znali izračunati, kako naj plačujejo davke.

Vprašanje je, kako košarko in druge športe, ki jih financiramo, obravnavamo. Union ne sponzorira teh klubov zato, da bi si povečal promocijo. To ni cilj. Naš cilj je vrniti potrošniku nekaj denarja v obliki drugih bonitet: da imamo v Ljubljani kakovostno košarko in hokej, da imamo na Jesenicah dober hokej, da so naši pivopivci zadovoljni. Če bi merili z ekonomskimi kazalci, se ta vlaganja ne izplačajo.

Lepo, da to poveste. Ampak v Unionu Olimpiji stvari vseeno tečejo zelo po domače. Ste jim to kdaj omenili?

Mi smo glavni sponzor, vendar se ne vtikamo v upravljanje kluba, čeprav sem bil trener, košarkarski sodnik, eden začetnikov košarke v Sloveniji, celo trenerske tečaje sem vodil. Ampak mi se v to ne vtikamo. Mi sponzoriramo, stvar vodstva kluba pa je, kako dela. Ali ima srečno roko ali ne, je relativno. Veste, da je imela Olimpija velike uspehe, sem in tja pa tudi kakšen padec. Recimo, da je zdaj malce zagazila v občasno neurejenost, če uporabim mil izraz. Ampak to morate vprašati direktorja kluba. Voditi klub pomeni voditi firmo in rešitev je verjetno v privatizaciji klubov tako kot povsod po svetu. Je pa vprašanje, ali je Ljubljana sposobna imeti nogomet, košarko in hokej na tako visoki ravni.

Zanimivo je, da se nihče ne vpraša, od kod vodstvenikom pri Olimpiji tako visoki dohodki.

Pri sponzorskem denarju uprava ne more dosti, če pa omenimo nakupe in prodaje igralcev, za te stvari mi seveda ne vemo. Vendar imajo gospodje solidne plače v primerjavi z našimi in bi bili direktorji velikih podjetij zelo veseli, če bi imeli takšne. Pa imamo še druge odgovornosti.

Ampak vi še naprej ostajate sponzor.

Mi še ostajamo in bomo ostali sponzor, ker ne moremo pustiti, da bi Ljubljančani ostali brez tega športa.

Tudi zdaj, ko bodo morali plačevati davke za nazaj, jim boste pomagali.

Tako smo se dogovorili. Nekateri so čakali, da bo Union izstopil, vendar, ko so v nesreči, je treba pomagati. Naš cilj je, ne da pomagamo klubu kot takemu, ampak Ljubljančanom, da košarka v Ljubljani ostane na tej ravni.

Je možno, da vas je nakup Fructala utrudil? Laško je Radensko dobil na dokaj lahek način, vi ste za Fructal porabili več energije, postali ste ranljivi. Imate morda zaradi tega zdaj takšne težave?

Uprava zelo težko vpliva na lastnike. Ko so Radenci prišli v last Pivovarne Laško, smo se mi odločili za Fructal, ker verjamemo, da je dobro podjetje, ker je v branži, ne proizvaja enakih izdelkov in jim mi lahko pomagamo. Rezultati letošnjega leta so skoraj 30 odstotkov boljši od lanskih, se pravi, da je bil nakup za nas uspešen. Mislim, da smo normalno ranljivi, smo pa v neki posebni situaciji. Laškemu ni uspelo pri nakupu niti sarajevske niti banjaluške pivovarne in verjetno ima, od kod, meni ni znano, sredstva, ki prihajajo v njegov žep in z njimi kupuje. Ne vem, ali bo afera Maksi v Celju kaj prispevala k razčiščenju. Maksi je bil glavni distributer za Laško v BiH kar nekaj let. Nič ne namigujem, nasprotno. Sredstva so nejasna, in ker jim s tistima nakupoma ni uspelo, jim je ostala ta možnost.

Je bil Fructal bistveno dražji od Radenske?

Ne bi rekel, približno enaka cena je bila. Obe podjetji sta dobri, le da Radenska nima dobrih rezultatov. Nima jih pa zato, ker se ljudje bolj odločajo za vodo, za pijače brez mehurčkov, Coca-Cola se je tukaj zaprla, mi smo šli v tihe pijače. Tak je trend že tri leta. Začel se je v Ameriki in je prišel v Evropo. Tudi potrošnja piva upada, mogoče v Sloveniji malo manj kot drugje, ampak v Nemčiji, Belgiji je močno upadla, zato so se pivovarne začele ukvarjati s sokovi. Pri nas je Union prvi začel z vodo in s čaji, drugi nam uspešno sledijo. Želi biti tudi prvi, ki bo šel v Evropo, ker bo tisti, ki bo zamudil vlak, zamudil v konceptu globalizacije, izginil s trga.

Rijavčevo, direktorico Fructala, ste pa vseeno zamenjali?

Upravo je zamenjal nadzorni svet.

Je kaj resnice v govoricah, da Belgijci uprave ne bodo zamenjali, Pivovarna Laško pa bi jo.

Ne vem. Belgijci so želeli, da uprava ostane, vendar se o tem še nismo dogovarjali, ker pogovori še niso tako daleč. Ne vem, če bi uprava laške pivovarne mislila, da je ta uprava slaba, bi jo verjetno zamenjala. Odvisno od rezultatov. Če so ti dobri, uprave ne zamenjaš.

V obeh, v Unionu in Pivovarni Laško, imata delnice Kapitalska in Pokojninska družba. Kaj to pomeni za Union? Imamo dve paradržavni družbi, Laško in druge lastnike. Koga odkupujejo Belgijci?

Mislim, da Belgijci kupujejo vse delnice, ki bi se eventualno prodale. Želijo biti večinski lastnik Pivovarne Union, da bi ta delovala v verigi lokalnih svetovnih pivovarn. Kapitalska in Pokojninska družba sta 10- in 12-odstotni lastnici Uniona in bosta to slej ko prej prodali.

Ste prepričani?

Slej ko prej. Ne vem, ali bosta zdaj, ampak slej ko prej bosta, ker po informacijah, ki jih imamo, nismo predvideni kot njihova strateška naložba. Moram pa reči, da je zelo dobro imeti strateškega lastnika, ki je strokoven.

Država to je?

Strokoven je lahko le strateški partner. Praviloma državna podjetja ne delajo dobro. Je pa zanimivo, da je ponavadi v firmah, ki so v večinski lasti države, produktivnost bistveno manjša kot v firmah, ki niso. To je svetovna statistika. Je argument.

V nadzornem svetu imate predstavnika obeh družb, Killerja in Mikuša. Te ljudi ste dobili v kratkem času Bajukove vlade. Menda so vam takrat mnogi odsvetovali skupščino delničarjev. Recimo samo nekaj tednov kasneje se je oblast povsem zamenjala.

Lahko, da so vas tako obvestili, ampak pravila poslovanja podjetij so jasna. Julija mora biti skupščina, da potrdi zaključni račun za preteklo leto. Takrat so lastniki na skupščini izvolili nove člane, ker je starim potekel mandat. Na to uprava ni imela nobenega vpliva.

Uprava bi lahko zadrževala sklic.

Ne more. Čisto nič ne more.

Mnoge firme so takrat zadrževale sklic.

Ne poznam nobene. Pravila igre so jasna, skupščina mora do konca avgusta obravnavati poročilo in razdeliti dobiček.

Mnoge vaše težave so lahko vezane ravno na ta dva gospoda.

Veste kako, fondi so naši legitimni lastniki. Ti so predlagali nove člane, nadzorni svet pa je dal predlog skupščini. Teh predlogov ne sme dajati uprava.

Upravo je po mojih podatkih takratna opozicije prosila, naj sklic skupščine malo zavlačuje.

Moram reči, da to ni res. Z mano ni govoril noben politik. Mislite, da gre potem za kakšno maščevanje? Veste, tale direktor je nepolitičen, bi rad bil poslovno uspešen.

Se vam zdi, da ste v času imenovanja Bajuka oziroma Mikuša in Killerja povečali oglaševanje svojih izdelkov v desnih medijih, Magu in Demokraciji. Ste opazili?

Tega nisem opazil. Mislim, da vaša trditev vsaj za Mag ne bo držala. Veste, da Mag vedno piše o nas najslabše, ne vem sicer za čisto vse razloge, bil pa je urednik dvakrat pri meni in je rekel, da moramo malo oglaševati. To je bilo pred dvema letoma, takrat se je začelo slabo pisati o Pivovarni Union.

Vi pa niste hoteli oglaševati?

Za nas je delala agencija, rekel sem, naj se dogovorijo z agencijo, in potem bo ta ugotovila, ali so popularni, ali imajo dosti naklade po merilih, ki jih ima vsaka firma. Člani nadzornega sveta nimajo pri tem nobenega vpliva.

Cena Unionovih delnic na borzi raste. Državi cena raste v Unionu, a ji sproti pada v Laškem.

Če pogledate v zadnjih dneh, je tako. Ampak v Laškem pada zato, ker ni kupca.

Ob združitvi Uniona in Laškega bi šla vrednost delnic obeh družb navzgor.

Sama združitev ne pomeni višanja cene delnic. Ta bi bila višja, če bi državna sklada imela namen prodajati in če bi obstajal kupec obeh družb. Država vsekakor ni strateški partner, mora pa skrbno gledati, kako in kdaj bo zadovoljevala svoje potrebe. Pivovarna Union je današnja zgodba, ker danes obstaja veliko zanimanje Interbrewja za nakup. Union in Laško skupaj je zgodba za jutri.

V zadnjem času smo opazili tudi veliko oglasov za slovensko pivo, od Laško je zakon do Unionove, ko natakar udari s pivom po šanku, in ženske, ki se spremeni iz lepe v gršo. Oglasov za tuje pivovarje ne opazimo. Nekateri trdijo, da ste slovenski pivovarji tako močni, da to lahko diktirate.

Oglaševal se je Goesser. Mi smo protestirali. Pivo se ne sme oglaševati in zadeve bodo še hujše. Težko bi presojali, ali je to dobro za Slovenijo, za kupce. Pivovarna Laško je oglaševala Laško je zakon. Mi piva nismo oglaševali, ker smo se držali strogih predpisov in smo oglaševali Uni, naše brezalkoholno pivo, katerega proizvodnjo in prodajo smo poskušali dvigniti na ustrezno raven in danes pomeni kar veliko količino, še posebno po sprejetju novih prometnih predpisov. To, da pivovarne v Sloveniji razmeroma malo oglašujejo, je zato, ker je prepovedano. Vi mislite, da je veliko. Drugim se pa ne splača. Goesser, drugih je sorazmerno manj.

Med nogometnimi tekmami Evrolige se je oglaševalo pivo Amstel, morda je bilo celo najbolj oglaševano pivo v Sloveniji.

Kar se tiče nogometa, da. To je huda zadeva za slovensko pivovarsko industrijo. Tuje znamke imajo možnost, slovenske ne. Tečejo drugi aranžmaji, nihče nikogar ne preganja. Saj so tudi v Planici oglaševale tuje blagovne znamke, pa jih nihče ni preganjal, ker smo bili veseli, da Planico podpira še kdo, poleg Uniona in Pivovarne Laško. Ker je Planica naš simbol.

Minister za zdravje napoveduje strožje ukrepe pri alkoholu, kamor šteje tudi pivo. Zdaj naj bi ga dodatno obdavčili. Kaj menite o tem?

Nam dodatno obdavčenje seveda ni všeč. Po našem mnenju to presega vse razumne meje, vendar je to stvar državnega proračuna. Konec koncev je v Jugoslaviji pred leti 28 pivovarn rešilo celoten proračun JLA.

In vi ste bili med temi reševalci?

Seveda. Tudi zdaj pivovarne rešujejo velik del proračuna, po drugi strani pa vino ni ustrezno obdavčeno oziroma ni obdavčeno. Slovenski pivovarji nimajo slovenskega lobija, vinarji pa ga imajo, vendar bo vstop v Evropsko unijo zaradi tega zanje še večji šok. Slovenija danes uvaža približno 200 vrst piva, carine za uvoz praktično ni, tuje pivovarne se počasi vrinjajo. Pri vinu je drugače, ni ga mogoče uvoziti.

Gospod Lavrič, povejte nam, kaj je pivo: alkoholna pijača, osvežilna pijača, vitaminski napitek, slovenskih fantov grob?

Osvežilna pijača, to velja po vsem svetu. Rekel bi še tako, to je najbolj čista, naravna pijača. V Pivovarni Union računalnik dozira hmelj, ječmen, slad in kvas. Tukaj kiksa ni, ni sladkorjev, vitaminov, aditivov. Pri vinu pa, ne da bi hotel koga žaliti, se včasih dodaja marsikaj.

Koliko Zale spijete vsak dan?

Tri litre.

Ne bi se čudili, če se vam bi zdela Zala najboljša voda ...

Imamo odlične izvide iz naših vodnjakov, ki so jih pred mnogimi leti izdelali spretni Šiškarji. Mi smo jih samo urejevali. Ko smo bili na kongresu v Atlanti, smo sedeli v drugi vrsti, pred nami pa direktorja Coca-Cole in Pepsija. Pride gor en doktor, vsi ploskajo in pravi: "Gospodje, vi ste čisto navadi sekreti." Sem si mislil, če si njim upa reči, potem tudi za nas velja. Gospod je bil pomemben ameriški internist iz Houstona in je poudaril, da je človeško telo stranišče, ki ga je treba kar naprej splakovati, ker imaš drugače lahko velike težave. Mi, ki delamo z ameriško vojsko, vemo, da je tri litre njihova norma, enako za pilote. Ugotovili smo, da je to dobra teza, in se trudimo, da toliko popijemo. Poskusite, morda se boste počutili bolje. Jaz se malo posilim. Potem si več na stranišču, ampak nisi lačen.

Pravite, da je vaša voda čista in z njo delate tudi pivo.

Ja, iz različnih vodnjakov.

Je to šišenska voda?

To ni šišenska voda. To je podtalnica, ki prihaja iz Polhograjskih dolomitov. Naredili smo meritve in ugotovili, kako prihajajo tokovi. Ampak zakaj je ta voda čista, zakaj je dobra? Ker je podtalnica do 85 metrov globoko, vmes sta dve glineni plasti, zato onesnaženje ni mogoče. Tisti, ki pišejo, da je na železniški postaji nekdo spuščal olje ... to sploh ne pride zraven. Tudi če bi šla k hudiču bližnja bencinska postaja, bi bili vodnjaki še vedno zavarovani. Imamo jih zavarovane zaradi drugih stvari. Tu okoli smo naredili 15 vrtin, da nadzorujemo, ali je voda v redu. Ker bi bila katastrofa, če bi se kaj zgodilo.

Ali vode zmanjkuje?

Ne, zanimivo je, da gladina vode v vodnjakih ne niha. Včasih sem bil zaposlen v Kolinski, tam je bil vodnjak, ki je izgubljal vodo, bil je globok 40 metrov in poleti v njem ni bilo vode. Tukaj voda sploh ne niha. V bistvu je malo porabimo, glede na ogromne pritoke.

Koliko piva spijete?

Sem razmeroma slab pivopivec, pijem ga občasno.

Direktor Tobačne menda prvega pokadi že, ko se zbudi.

Ne, ne. Pivo je stvar družbe.

Kdaj pa bi si najbolj zgodaj privoščili pivo?

Recimo, če bi zjutraj preštihal vrt, bi bilo pivo zelo dobrodošlo.

povezava