Družba

Na ladji ni samoupravljanja

Voznik supertankerja Jože Mužerlin

Iztok Klemenčič  |  Mladina 22  |  3. 6. 2003

Kakšna je razlika med navadnim tankerjem in supertankerjem?

Supertanker je zanimiva in varna ladja, če jo upravljajo usposobljeni ljudje. Med navadnim in supertankerjem pa je podobna razlika, če bi rekel malo laično, kot med majhnim avtomobilčkom in tovornjakom vlačilcem ali kamionom, podobnim tistemu, ki je peljal uparjalnik v Krško. Težko pa je to povedati z besedami. Gre za čisto drugo inercijo, drugačno konstitucijo, drugo postrojenje, zahteve so drugačne, vremenske razmere drugače vplivajo ... Tankerjem do 300 tisoč ton se reče VLCC (very large crude carrier), prek 350 do 540 tisoč ton ULCC (ultra large crude carrier).

Če supertanker primerjamo z letalonosilkami, ki smo jih že videli od blizu, koliko večja stvar je takšen tanker?

V dolžini je razlike za dobrih 70 metrov. Letalonosilke so velike škatle, ki znotraj nimajo tako rekoč nič. Letalonosilka ima deplasmaja, to pomeni skupne teže ladje, posadke in vsega, kar je na njej, 100 tisoč ton, supertanker pa okrog 700 tisoč ton.

Preden začneš voziti največji supertanker, je verjetno treba nabrati kilometrino na manjših ladjah?

Nekako sem začel voziti kot prvi oficir na 100-tisočtonskem, potem na 400-tisočtonskem tankerju. Od tretjega oficirja do komandanta sem prišel v treh letih, s trdim delom, predvsem pa z znanjem, ki sem ga dobil pri nas doma. Prvi tanker, na katerem sem bil poveljnik, je imel 72 tisoč ton, dobro se ga spomnim, na njem sem bil dva meseca in pet dni. Ladja je bila stara, cevi so puščale, pred menoj so zamenjali že tri komandante, ker sem bil mlad kapitan, pa sem bil zelo entuziastičen. Šefi v New Yorku so rekli, zdaj ga vržemo v morje in videli bomo, ali bo splaval; bil sem uspešen, tako da so mi potem ponudili mesto na 400-tisočtonskem tankerju.

Kako se nafta vkrcava v tanker?

Tanker na uro vkrca okrog 24 tisoč ton. Enako izkrca. Nekako je določeno, da mora tanker vkrcati in izkrcati nafto v 24 urah. Če se to ne zgodi, mora biti za to upravičen razlog, drugače se pišejo penali. Največ nafte na uro se vkrca na novih terminalih v Rotterdamu, 27 tisoč ton na uro.

Kako to izgleda? Tanker parkira, potegnejo se cevi, vključijo črpalke?

Na eni strani je kovinski terminal, kjer so posebne roke s priključki, ki imajo vgrajene cevi široke 800 milimetrov. Te roke se potem priključijo na ladjo in prek njih se pretaka nafta v stranske in centralne tanke. En tank sprejme 9500 ton na uro, pogojen pa je izpuh plina, ki gre skozi posebne oddušnike. Že večkrat se je zgodilo, da so ti oddušniki ostali zaprti, in potem so se dogajale eksplozije in tudi poškodbe palube.

Kako pa se nafta izkrcava?

Ko se izkrcava, cisterne polnijo z inertnimi plini, ki se dobijo s posebnimi napravami iz ladijskih kotlov, motorne ladje pa imajo posebne generatorje za te pline, s katerimi se polnijo tanki. Kisika sme biti minimalno 5 odstotkov, da zmes ni gorljiva in eksplozivna. Če so tanki zaprti in se nafta izkrcava, se ladja poškoduje. Potegne jo, podobno kot prazno vrečko, ko vlečete zrak iz nje, krči se. Konstrukcija zdrži le do določene moči. Tukaj gre za ogromne sile. Včasih se sliši, da je ladja eksplodirala v luki, pri krcanju. Zgodilo se je že, leta 1979, da je tanker eksplodiral ob terminalu, ker so nepravilno jemali balast. Tanki, ki niso bili polni nafte, so bili polni vode in ladja se je zlomila. Takrat še ni bilo inertnih plinov, nastala je iskra in eksplodirala je ladja, nato pa še terminal. Umrlo je najmanj dvajset ljudi.

Najbolj znana zgodba iz zadnjega časa je tista o tankerju Prestige. Kako se lahko zgodi, da se tako velika ladja kar prelomi na pol in vsa nafta izteče?

Točno še niso ugotovili, zakaj se je zgodila nesreča, kolikor vem, je komandant še v zaporu. Ne poznam te firme in podjetja, ki je bilo lastnik tankerja, zato ne vem, kakšno je bilo vzdrževanje ladje. Vem, da je ena izmed možnosti, da je bil tanker star in slabo vzdrževan, vendar ko rečem star, to še ne pomeni nič. V podjetju, za katero delam že 35 let, Nation bulk carrier, danes Universe tankships, v lasti švedske družbe Stene bulk, imajo še vedno ladje, stare 30 let. Zgradil jih je Daniel K. Ludwik iz New Yorka, ki je bil v sedemdesetih letih eden najbogatejših ljudi na svetu in je tudi oče supertankerja. Vsi pomorci ga poznajo, že leta 1956 je zgradil 100-tisočtonski tanker. V sedemdesetih letih je gradil 300- in 400-tisočtonske, imel pa je položeno že kobilico za 600-tisočtonski tanker leta 1973, vendar se je začela naftna kriza in so morali načrte opustiti.

Menda so imeli načrte tudi za milijontonske tankerje?

Da, v Lizboni je bil že narejen dry dock terminal za milijontonski tanker, vendar danes v glavnem gradijo le VLCC (very large crude carrier) do največ 330 tisoč ton. Tistih 400- in 500-tisočtonskih ne gradijo več, izumirajo. So kot dinozavri. Za takšne velike tankerje danes tudi luk ni več veliko.

Ena izmed torij o potopljenem Prestigeu je, da se je ujel med dva vala in se prelomil ...

Lahko se ni spremljala korozija, kar je zelo pomembno. Lahko je šlo tudi za človeško napako, takšen tanker se zelo težko zlomi kar tako, razen če je bila takšna frekvenca valov, da je prišel na dva vala. Tudi sam sem imel podoben primer v Mozambiški ožini. Bili smo polno vkrcani, frekvenca valov je bila ravno takšna, da ko je bil en val na premcu, je bil prejšnji na krmi. Ladja je bila vedno vmes med dvema valoma in teža jo je pritiskala dol. Nekako tri dni in tri noči sem bil na komandnem mostu, da je šla ladja skozi valove in da so se vsaj delno razbijali ob boku. Vse je odvisno tudi od kadrov in motivacije. Dejstvo pa je, da onesnaženja sploh ne bi bilo, če bi luške oblasti tankerju ponudile zavetišče v pristanišču, ker bi tam lahko postavili oljne zapore in neposredno prečrpavali nafto v tanke na obali. Kapitan je ravnal prav, vendar se Francozi in Španci niso pravočasno odzvali.

Ko tanker potone, se verjetno ustanovi kakšna komisija, da ugotovi, zakaj se je zgodila nesreča?

To so dolge raziskave. Pregledajo se vsi registri, tudi zaradi zavarovalnic, in preverijo vsi podatki, ki bi pomagali pri gradnji novih ladij. Navadno se vedno najde razlog ali krivec.

Teh nesreč niti ni tako veliko, vendar imajo zelo hude posledice. Kateri so sploh glavni vzroki, da tanker doživi nesrečo?

Nesreč res ni dosti, se pa o njih ogromno piše. Razlogov ni veliko. Statistično gledano se nafte niti ne razlije veliko. Od toliko sto in sto milijonov ton, kolikor je vsak dan prevažajo po morjih, je morda res steče nekaj promilov. Ko pa se zgodi nesreča, je podobno kot pri letalskih nesrečah. Naenkrat na žalost umre tristo ljudi in je tragedija, v narekovajih, večja kot pri posameznih žrtvah v avtomobilskem prometu, ki jih je na dan ne vem koliko tisoč. Statistično gledano je tanker najvarnejši prevoz.

Ampak kako lahko tako velika ladja nasede, saj ne pluje čisto ob obali, ali kako da se dve tako veliki ladji sploh zaletita?

Lahko gre za nepravilno predvidevanje, nezaupanje do oficirjev, neizkušenost, slabo vreme ... Tanker Breyer, ki je nasedel v Severnem morju, se je znašel v neurju, popustili so mu pokrovi tankov za gorivo, vanje je potem prišla voda in izpodrinila gorivo za kotle. Ladja se je preprosto ustavila in nasedla.

Exon Valdez na Aljaski pred leti naj bi bil potonil zaradi pijanega kapitana?

Tam je šlo za človeško napako. Ladja je bila v kanalu, kapitan pa je šel v kabino na pivo, namesto da bi bil na mostu. Poveljevanje je prepustil neizkušenemu oficirju in ta je ladjo prehitro obrnil. Zadel je naravnost v podvodni greben. Kapitan je vedno kriv. Sploh pa ni bil pijan, spil je eno pivo. Kasneje je zaradi tega na sodišču dobil tožbo in bogato odškodnino.

Kako je sploh z alkoholom na ladji?

So ljudje, ki pijejo na kopnem, in ljudje, ki pijejo na morju. Pravilo pa je, da z alkoholom na ladji razpolaga kapitan, pa ne zaradi sebe, ampak ga ima za reprezentanco. Sicer pa demokracije na ladji ni. Včasih je bilo takšno pravilo, da posadka dan pred odhodom, prvi dan plovbe ter dan pred prihodom ni dobila alkohola, drugače pa je imela pravico do zaboja piva na teden. Če se ga je kdo napil, piva ni dobil več ali pa je v prvi luki dobil v roke potni list. Oficirji so praviloma dobivali dva zaboja piva na teden. V zadnjem času pa, vsaj v podjetju, kjer delam, ni več alkohola. Tudi piva ni več, razen na francoskih tankerjih, kjer oficirji pri kosilu pijejo vino. Če zdaj koga zalotijo, da je na ladjo pretihotapil kakšno alkoholno pijačo, se zamenja vsa posadka, s kapitanom vred. Edini alkohol, ki je zdaj na tankerju, je špirit za razkuževanje. Na drugih ladjah, predvsem tovornih, se pije normalno.

Se izvajajo tudi alkotesti?

Da, imamo naključne teste, ki jih izvajam sam, ko pridemo v luko. Jemlje pa se kri in tudi urin za preverjanje uživanja drog.

Kakšne so kazni, če so pri kom testi pozitivni?

Če je kdo pozitiven, zgubi službo in pomorsko knjižico tiste države, za katero plove, to pomeni, da se ne more več zaposliti. Tu je to dosti bolj strogo kot na kopnem ali v drugih službah.

Tankerji imajo navadno dvojno dno. Jih res ni mogoče zgraditi tako, da tudi v nesreči nafta ne bi iztekala?

To je zelo težko. Tankerji so res nepredušno zaprti, če pa nastane poškodba, če se tanker potopi - surova nafta je lažja od vode, še posebej pa od morske vode -, počasi že kaj prenikne skozi kakšno špranjo. Načeloma pa tanker držita gor nafta in malo vzgona. Novejši tankerji imajo ne samo dvojno dno, ampak tudi dvojno "kožo". So pa še vedno v uporabi stari 400-tisočtonski tankerji, ki imajo enojno ploščo.

Kakšna je življenjska doba teh tankerjev?

Okrog trideset let, odvisno od kakovosti materialov, od tega, kako je ladja vzdrževana.

Kaj se potem zgodi z njimi, jih potopijo?

Te velike tankerje dajo v off shore produkcijo. Dajo jih na naftne terminale, kjer tovor separirajo, in ta ladja potem prekrcava nafto na druge, manjše tankerje. Ti tankerji, vsaj tisti, ki jih je delal Ludwik, so še danes tako dobri, da bi raje vozil z njimi kot pa z marsikatero modernejšo ladjo.

Pogosto so stare ladje, ko niso več izpolnjevale vseh zahtev v zvezi z varnostjo, registrirali v kakšni banana državi in potem so lahko mirno plule naprej ...

To je bilo nekoč. Danes so posebni registri, v katerih imajo največje družbe, kot so Shell, Texaco, B.P. Elf, vpisane vse ladje. Vse v računalniku. V trenutku se lahko izve vse o ladji, na katero greš delat. Potem vse to nadzorujejo, vedeti morajo vse, od tega kdo je komandant, hočejo poznati njegovo zgodovino, kako je ladja vzdrževana, kakšna je varnost, kako je z manevri, drili, ladijske karte morajo biti korigirane ... Vse, kar se opazi, se zapiše, če je kaj narobe, te ladje gotovo ne bodo najeli za svoje potrebe. Prav zdaj grem kot inšpektor na ladjo, ki jo je zavrnil British Petrol. Moram videti, za kaj gre, kakšne in katere napake je treba popraviti, da bo ladja varna, ker si nesreče danes res ne upa nihče več privoščiti. Včasih pa se je res vozilo tudi s starimi kripami. Danes je govoriti o državah ugodnosti, kot so Liberija in podobne, nemogoče. To so pravljice, ki si jih izmišljajo države, kjer imajo visoke takse in so ladjarji zaradi tega odšli drugam. Res je sicer, da obstajajo države, kjer so takse in davki ugodnejši, vendar je tudi varnost ladij na zelo visoki ravni.

Marsikdo si težko predstavlja, kako je voziti 400 metrov dolgo in 72 m široko ladjo. Ali takšna ladja sploh čuti valove?

V bistvu je kot otok. Redko kaj leti po ladji naokrog, tudi posoda je spravljena kot v hotelu. Vendar se zgodi, ko gre tok z vami in veter proti vam, da nastanejo veliki valovi.

Torej če pride dvajsetmetrski val, se tudi tanker zaziba?

Seveda se čuti, vendar takšnih valov praviloma ni, so zelo redki. Več kot desetmetrskih valov na morju tako rekoč ni, razen “freak waves”, ki nastajajo ob južnoafriški obali zaradi toka, ki gre pet vozlov na uro proti zahodu, in ko pride nasproti jugozahodnik, se naredijo valovi, veliki kot stolpnica. Enkrat smo padli v tak val. Zdelo se mi je, da se je tanker spremenil v podmornico.

Koliko je danes Slovencev, ki vozijo supertankerje?

Pet.

Bili ste prvi Jugoslovan, kapitan supertankerja?

To je bilo leta 1975. Bil sem v pravem trenutku na pravem mestu. Sicer pa takrat Jugoslovanov niso preveč marali. Za hrbtom so mi govorili “fucking comunist”, v obraz pa se mi tega ni upal reči nihče. Takrat so bili kapitani v glavnem Američani, Skandinavci, kakšen Grk. Jugoslovani smo bili v večini delavci.

Koliko teh največjih tankerjev trenutno plove po svetu?

Število se zmanjšuje, nad 300 tisoč ton jih je morda komaj kakšnih 250, teh največjih do 500 in več tisoč ton pa je morda okrog 20. Predlani novembra sem peljal 400-tisočtonski tanker v Singapur, kjer so ga prodali in predelali v off shore produkcijo, to pomeni, da je zasidran ob zahodni obali Afrike in ga bodo uporabljali za prečrpavanje.

Kakšnega vozite zdaj?

Zdaj se pravzaprav ukvarjam z varnostjo in pregledom tankerjev. Moje podjetje je pooblaščeno za celotno nekdanjo Jugoslavijo in pregledujem tankerje, ali so dovolj varni in upoštevajo nove standarde za prevoz nafte.

Kateri je sploh največji na svetu?

Največji tanker je Sea Giant z nosilnostjo 540 tisoč ton.

Ste ga kdaj vozil?

Ne.

Kdo so lastniki teh največjih tankerjev?

To so danes multinacionalne delniške družbe. Lastniki so Grki, Švedi, Angleži, največ pa Američani. Kapital je večnacionalen.

Kje pa so pristanišča za te ogromne tankerje?

Amerika ima samo eno takšno pristanišče, Luisiana off shore oil port, 40 kilometrov od ameriške obale pri New Orleansu, drugače pa jih je okrog 20 na vsem svetu. Genova, Marseille, Ravenna, v severni Evropi jih je nekaj. V Afriki jih je nekaj za tankerje do 300 tisoč ton, vendar samo za vkrcavanje, nekaj jih je na Japonskem, v Singapurju ... Ravno zato so začeli delati tankerje do največ 300 tisoč ton, ker so največji supertankerji omejeni na nekaj pristanišč.

Katere so najprometnejše poti, po katerih vozijo supertankerji?

To se malo spreminja, včasih je bilo gotovo največ teh poti iz Perzijskega zaliva in severne Evrope, zdaj se veliko nafte pretovarja v Mehiškem zalivu, tudi na Japonskem.

Ampak štarta se ponavadi iz Perzijskega zaliva?

In iz severne Evrope, iz Severnega morja. Od Nizozemske do Norveške je ogromno nafte. Tudi Švedska in Norveška imata luko za 350-tisočtonske tankerje.

Se v teh črpališčih v Severnem morju zraven pripelje tanker in se črpa neposredno vanj ali je nafta speljana do obale?

Vse se spelje po ceveh pod morjem do tankov na kopnem. Tam se to napolni v tanke, ki imajo rezervoarje do 100 tisoč ton. Pri nas imamo takšne terminale z rezervoarji na Serminu nad Koprom in v Trstu, kjer je terminal za celotno Avstrijo in Nemčijo.

Tanker torej pripelje nafto v Trst, tam se prečrpa v terminal, potem pa gre po ceveh do Nemčije?

Zamisel je bila, da bi v Kopru zgradili tak terminal za Avstrijo in Nemčijo, pa ga nismo hoteli. Ali onesnažujejo oni ali mi, v čem je razlika? Pred Suezom imate terminal, ki prečrpava nafto na drugo stran v Aleksandrijo, tako da ti sploh ni treba z ladjo čez prekop. Tja pride potem druga ladja, ki to nafto vkrca, za vsako tono nafte, ki jo prečrpajo z ladje na ladjo, dobijo 50 centov. To je ogromno denarja za razdaljo 180 kilometrov. Hrvati so zdaj zgradili terminal na Krku za Madžarsko, samo potem so se prepirali, kdo bo napolnil ta cevovod, ki je bil položen tudi do Pančeva. Ne vem, ali so ga sploh uporabljali.

Zdaj se govori, da bodo tankerji začeli pluti tudi ob hrvaški obali. Kaj pa balastne vode, menda so tudi onesnažene?

Pravijo, da se bo to res zgodilo, vendar to ni dobro. Tudi za nas ne. Ob onesnaženju bomo nastradali, ker gre tok navzgor. Balastne vode niso nič dobrega, ker voda iz drugih morij prinese s seboj drugačne alge, drugačen plankton in druge stvari.

Koliko članov posadke je na takšnem 400-metrskem supertankerju?

Vedno manj in manj. Ponavadi jih je okrog 40, skupaj z ljudmi, ki vzdržujejo ladjo, da je tehnično brezhibna. Za lastnika je pomembno, da je ladja vedno v dobrem stanju, ker jo lahko v trenutku odda v najem.

Kakšna je hierarhija na takšni ladji?

Vlada absolutna demokracija. Jaz sem komandant in poveljujem in posadka me ima pravico ubogati. Na ladji ne more biti samoupravljanja, res je, da se lahko s kom posvetujem, ampak vse odločitve in odgovornost so popolnoma moje. Kapitan je na ladji gospodar, policaj in sodnik.

Še vedno velja pravilo, da mora kapitan zadnji zapustiti ladjo, če se zgodi nesreča?

To je bilo zlato pravilo, da vsak kapitan, če je kaj vreden in kaj da nase, najprej poskrbi za varnost posadke, šele nato za svojo rit. Se je pa že zgodilo, da je bil kapitan prvi v rešilnem čolnu. Teh zgodb je na žalost veliko. Pred petdesetimi leti in še več je bilo tudi nekakšno pravilo, da je šel kapitan s svojo ladjo častno na dno, vendar v tem res ne vidim nobenega smisla.

Si lahko kapitan sam izbere posadko?

To bi bilo lepo. Posadko pošljejo iz podjetja. Pogosto sem si lahko sam izbral oficirje, vseh pa preprosto ne moreš sam izbirati.

Kdo so sploh kapitani teh največjih tankerjev, iz katerih držav jih je največ?

Največ je Skandinavcev, je pa tudi veliko komandantov iz nekdanje Jugoslavije. Nasploh Slovenci slovijo kot dobri pomorci.

Kakšne privilegije ima kapitan na ladji? Luksuzno kabino, strežnika ...?

To ni noben privilegij, to je normalno. Kabina sploh ni luksuzna, je kot apartma pod komandnim mostom, notri je spalnica, dnevni prostor, kuhinja, pisarna. Pokojni lastnik Ludwik je vedno govoril: "Jaz svoje ljudi dobro plačujem, luksuz pa naj imajo doma."

Ima kapitan še vedno strežnika kot večkrat vidimo v filmih?

Strežniku pravimo messman. Messroom je jedilnica, strežnik pa je neke vrste natakar, ki ga lahko pokličeš, kadar hočeš. Ampak sam ga niti ne izkoriščam veliko. Tudi dvigala nikdar ne uporabljam, vedno hodim po stopnicah.

Kje je največ tankerskega prometa, v Perzijskem zalivu?

Najbolj prometni sta singapurska ožina in Japonska. Tam se ti lahko zmeša od količine prometa drugih ladij. Več dni je treba biti stoodstotno zbran, da se ne zgodi nesreča. Po zakonu lahko delaš največ 36 ur v 72 urah, vendar je to na papirju. Če veš, da je ladja v potencialni nevarnosti, seveda ne greš s komandnega mosta. Tudi spi se vedno samo z enim očesom, ničesar ne smeš prepustiti drugim ali naključju. Največ sem bil na mostu šest dni, brez spanja.

Kako se zdrži šest dni brez spanja?

Ogromno kav in cigaret.

V času vojne med Iranom in Irakom v osemdesetih letih ste vozili nafto po Perzijskem zalivu. Menda so na vas takrat tudi streljali? Kako je bilo?

Imel sem srečo, da sem bil toliko časa tam, da sem poznal vse bojne ladje. Imel sem tudi knjigo, v kateri so bile vse bojne ladje, ki so takrat obstajale, iranske, iraške in ameriške, poznal sem glas komandantov iranskih in ameriških ladij. Izbiral sem takšne kurze, po katerih sicer niti v sanjah ne bi vozil zaradi plitvin. Če si vozil tik ob obali, te niso videli na radarju in Iranci te potem niso mogli ujeti. Moja ladja, takrat Stena Explorer, je bila ena redkih ladij, ki jih Iranci niso zadeli. Vrivali smo se tudi v ameriške konvoje, ki so takrat spremljali tankerje.

Vozili ste iraško nafto?

Da, iz Kuvajta. Iranci so nas potem lovili z bojnimi čolni in raketami, ki so od časa do časa švigale mimo nas, tik pred mano so enkrat zadeli neko ladjo. V Kuvajtu sem enkrat tudi sam zapeljal na mino, ko sem vozil 300-tisočtonsko ladjo. Ladja se je dvignila, tako da so ljudje padali po tleh, voda je začela uhajati vanjo, da smo morali spustiti olje iz tankov, nato pa počasi pluli do prvega pristanišča. Na boku je bila štiri metre velika odprtina, iz palube pa je škropila nafta.

Koliko nafte ste izgubili?

Samo kakšnih 5 tisoč ton, kar je malo v primerjavi s 300 tisoč.

Je bila pa verjetno plača višja, glede na vojne razmere?

Takrat je bila plača z vojnim dodatkom 35 tisoč mark na mesec, vendar za ta denar nosiš glavo naprodaj.

Koliko tankerjev je bilo potopljenih za časa iransko-iraške vojne?

Ne vem, morda kakšnih 30. Vem, da je v desetih letih umrlo 492 pomorcev.

Med njimi je bil tudi Slovenec?

Ja, Miloš iz Ankarana. Vozil je za nasprotno stran. Nafto so krcali v Iranu, zadela pa so jih letala z raketami. Ni umrl takoj, ampak šele na kopnem zaradi sepse in opeklin. Takrat poškodovan belec, nevernik, ni pomenil nič, ker so imeli sami ogromno mrtvih in ranjenih.

Koliko nafte je takrat steklo v morje?

Videl sem, doma imam tudi posnetke, kako so se potapljali tankerji. Vozil sem se mimo in snemal. Ko vidiš, kako gori, kako se potaplja, ni prijetno. V morje je šlo na tisoče ton nafte. Iračani so zažgali tudi ogromno vrelcev, zadetih je bilo nekaj terminalov. Ne vem zakaj, ampak zdaj je tam več rib kot prej.

Kako to?

Pravijo, da so tam neke alge, ki se hranijo s to nafto. V Perzijskem zalivu je res ogromno rib, vedno ko smo bili zasidrani, smo jih lovili.

S tankerja lovite ribe?

Seveda. Z mesarskimi kavlji, ki jih mečemo v vodo, lovimo morske pse, če je ladja zasidrana, pa se lovi s trnki.

Posnetki iz Galicije, kjer se je razletel Prestige, pa tisti z Aljaske pred leti ne kažejo ravno, da se nafta razkraja?

To je res grozljivo, tam je poškodovana obala.

Ampak verjetno je tudi obala v Perzijskem zalivu uničena?

Ne vem, o tem se sploh ni nič pisalo. Nafte res ni, tudi ob obali ni videti sledov, da bi bilo kdaj kaj narobe. Obale so čiste, pesek je bel. Kako, ne vem. Je pa razlika, če se razlije dizel ali katran. Dizel tudi evaporira, katran pa težje. Prestige je vozil odpadne derivate, ne pa surove ali prečiščene nafte.

Kako je ameriški napad na Irak vplival na trg, predvsem pa na transport nafte iz Perzijskega zaliva?

Ne veliko. V bistvu so se zvišale le cene prevoza. Vse je bilo tako, kot so pričakovali Američani, da vojna ne bo trajala dolgo, zato se stvari tako rekoč niso spremenile.

Roko nad trgom pa še vedno držijo Američani?

Večinoma da.

Kakšna je sploh plača kapitana?

Odvisno, solidna podjetja plačujejo od 12 tisoč dolarjev navzgor, pri malo manjših podjetjih in za manjše ladje pa je plača tudi od 5 tisoč dolarjev navzdol. Odvisno je še, kakšna je ladja in koliko si vreden na trgu. Moji ljudje na ladji imajo okrog 9 tisoč dolarjev plače. To je kar lepa plača.

To je verjetno mesečna plača. Koliko časa pa si dejansko na ladji?

Moj človek ima plačo 9 tisoč dolarjev na mesec, šest mesecev je na ladji, šest mesecev je plačan. Ko je doma, nima plače. Ima pa neki bonus, da ko se ponovno vkrca, dobi neki honorar, da se pokrije tista razlika šestih mesecev. Navadno je tako, da so ljudje na ladji šest mesecev, potem pa dva meseca doma.

Koliko časa traja, da prideš iz Perzijskega zaliva na primer do Luisiane, kjer je edini ameriški terminal za supertankerje?

Odvisno je od hitrosti. Do Mehiškega zaliva je iz Perzijskega zaliva okrog 12 tisoč milj, to pomeni od 28 do 33 dni vožnje. Je pa tako, da se vozi bolj ekonomično. Če takšno ladjo voziš s polno hitrostjo, porabi 220 ton goriva na dan, če jo voziš ekonomično, pa samo 70 ali 80 ton na dan. Razlika je velika.

Mora kapitan še obvladati starodobne tehnike, sekstant na primer?

Sem eden redkih dinozavrov, ki zahtevajo, da se to še dela. Na ladji imaš dva ali tri GPS-je, ampak hočem, da se računa še vedno po stari metodi, človek, ki tega ne zna, ne more na mojo ladjo. Se je zgodilo, da so se ljudje izkrcali z moje ladje, ker niso obvladali osnov.

Še enkrat bom vprašal, kako da se pri vsej tej tehniki, radarjih, GPS-jih še vedno zgodi, da se ladje zaletijo?

Enkrat sem bil v južnokitajskem morju ponoči in videl sem, kako z moje leve prihaja tovorna ladja 10 ali 15 tisoč ton naravnost na nas. Prižgal sem sirene, luči, klical po radiu, nihče se ni odzval. Vsi so spali, tako da sem moral sam na hitro obrniti ladjo. Če še mene ne bi bilo na mostu, bi se zgodila nesreča. Vedno je lahko kaj narobe.

Tako velike ladje verjetno ne moreš obrniti v nekaj sekundah?

Tristotisočtonski tankerji, ki sem jih vozil, so izredno hitri in okretni. Pri hitrosti 22 vozlov manevrira kot gliser. Sploh pa najsodobnejši tankerji, ki jih zdaj gradijo, Stena Vimax, sploh nimajo več tradicionalnega krmila. To so ladje na joystick z dvema motorjema z dvema ločenima strojnicama.

So vas kdaj napadli gusarji?

Takšnih velikih ladij sploh ne morejo, so pa zelo podjetni. S hitrimi gliserji se približajo ladji, vržejo sidra, se pripnejo in ropajo posadko. V sefu ima kapitan vedno denar, posadka ima tam spravljen denar.

Koliko denarja ima kapitan v sefu?

Tudi do sto tisoč dolarjev.

Zakaj pa potrebujete toliko denarja na ladji?

Za plače in druge stvari.

Plače izplačuje kapitan, ne podjetje?

Svoje ljudi moram plačati jaz. Lahko pa pokličem agenta, da v luko prinese denar. Nekateri hočejo imeti gotovino in pravico imajo, da jo dobijo. Jugoslovani so sploh sloveli po tem, da so vedno hoteli le gotovino, sam sem se vedno bolj nagibal k bankam.

Kje pa je največ gusarjev?

V Singapurski ožini, Indoneziji in okrog Filipinov, Laosa, Kambodže. Tam so zginile tudi že cele manjše ladje, ki so bile svetovno znane, pa nihče ne ve, kaj je z njimi.

Jih izropajo in potopijo?

Ne, menjajo imena. Včasih tudi pobijejo posadke.

Slepi potniki najbrž prav tako ne pridejo v poštev na tankerjih?

V Nigeriji se pogosto dogaja, da pridejo s pirogami do sidrišč in začnejo plezati gor na ladjo po sidrnih verigah. Enkrat smo dvigali sidro, na katerem je bilo kar nekaj ljudi.

Ko se nafta izkrca, se gredo mornarji v mesto zabavat?

Ne, ladja takoj odpluje. Mi smo tako daleč od kopnega, da je do mesta predaleč. Na kopno sploh ne gremo. Le v Singapurju je mogoče, da ko je ladja zasidrana, pride čoln in pelje ljudi na kopno.

Kaj počnejo mornarji med vožnjo?

Tudi oni delajo 12 ur na dan. Prosti čas pa preživlja vsak, kakor hoče, nekateri kartajo, drugi spijo. Sam ogromno tečem, tudi do dve uri na dan.

Koliko je dolg en krog na supertankerju?

Več kot kilometer.