9. 4. 2002 | Mladina 14 | Politika
Poligrafsko šarlatanstvo
Poligrafiranje osumljencev v zadevi Petek naj bi bilo nestrokovno
Poligraf
© Igor Škafar
Poligraf, ki mu ljudje ljubkovalno pravijo tudi detektor laži, je zapletena naprava. Njegov namen je izločanje osumljencev in po nekaterih podatkih je poligrafska metoda v več kot 90 odstotkih uspešna. Sum kaznivega dejanja je potrjen ali zavržen. Kriminalistična preiskava se lahko nadaljuje. A seveda sama naprava ni dovolj. Četudi je prostor, v katerem poteka poligrafiranje, nepredušno zaprt, četudi so tipala, ki merijo psihofizične odzive osumljenca, vrhunske kakovosti, in četudi so svinčniki, ki rišejo neskončno valujoče črte odzivov, ostro zašiljeni, zraven hi-teh poligrafa in navadno zbeganega osumljenca sedi še nekdo. To je poligrafist, oseba, ki naj bi znala sestaviti ustrezen poligrafski test in ki naj bi bila dovolj strokovno podkovana, da rezultate preiskave pravilno prebere. Če je poligrafist dovolj dober, so njegove ugotovitve zelo pomembne, za potek preiskave moda tudi usodne. Včasih se sicer zgodi, da poligrafski preiskovalec nezavedno izsili priznanje osumljenca, vendarle je to redko in zgolj slučajno. Pogosteje je ravno nasprotno, strokovno nezadostno usposobljen poligrafist spelje kriminaliste na napačno sled. Tako pravzaprav ni čudno, da je bila lekcija, kako prevarati površne poligrafiste, ena izmed prvih, ki so se jih v času hladne vojne poskušali naučiti vohuni različnih držav. Nekateri izmed njih so bili v tem celo uspešni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
