petek / Svoboda v policijskih rokah

Koroška policija je nekaj posebnega. Po čem jo prepoznamo? Koroške policiste poznamo po krivici, ki se jim je dogodila ob koncu devetdesetih let, ko je nekdo iz Ljubljane frcnil v obtok dokumente, da naj bi ga koroški policisti leta 1991, med osamosvojitveno vojno, pošteno biksali. Na mejnem prehodu Holmec naj bi šicali vojne ujetnike, na mejnem prehodu Vič pa kradli iz duty free shopa. No, en del policije iz prestolnice je Korošce namočil, drugi del policije je zagotovil, da so bili očitki na račun Korošcev izmišljeni, Korošci pa so protestirali. Na koncu so koroški policisti zmagali. Takšne zmage, roko na srce, še nismo videli. Notranji minister je bil odstavljen, letel je direktor generalne policijske uprave.

S koroškimi policaji v resnici ni šale. Ko je pisatelj Matjaž Pikalo v romanu Modri e omenil policaja Petardo, se je v fiktivnem liku prepoznal nek upokojeni miličnik. Pikala je tožil, tožbo je dobil, slovensko sodstvo pa je Pikalu zaradi povzročenih dušenih bolečin naložilo, naj plača bolestno visoko odškodnino. Kdo si bo upal pisati o koroških policajih, če pa je slovensko sodstvo s pravnomočno sodbo kresnilo celo avtorja romana?

Zakaj še je koroška policija nekaj posebnega? Med vsemi slovenskimi policijskimi upravami je reakcijski čas, s katerim merimo obdobje od telefonskega klica do prihoda policijske patrulje na mesto dogodka, najboljši. V Sloveniji povprečen reakcijski čas traja dobrih 16 minut, koroški policisti pa so edini, ki na mesto dogodka, če gre za nujen interventni klic, pridejo hitreje kot v desetih minutah. Koroški policisti so torej hitri. Koroški policisti so tudi nadpovprečno uspešni preiskovalci kaznivih dejanj. Povprečna slovenska policijska uprava je leta 2001 raziskala 47 odstotkov kaznivih dejanj, policijska uprava Slovenj Gradec pa je raziskala skoraj 66 odstotkov kaznivih dejanj. Le še policijska uprava Krško razišče večji delež primerov.

Ob nadpovprečni uspešnosti pa koroški policiji vendarle ni uspelo raziskati zadeve "Petek". Kako to? Mar zato, ker so koroški policisti nadpovprečno obremenjeni? Ne: na Koroškem je število kaznivih dejanj v primerjavi s številom tam službujočih policistov nizko. V ljubljanski policijski upravi se letno dogodi 36 tisoč kaznivih dejanj, vseh uslužbencev pa je dobrih 1.500. To pomeni, da se na enega uslužbenca ljubljanske policijske uprave letno zgodi okrog 24 kaznivih dejanj. Na Koroškem se na enega uslužbenca slovenjgraške policijske uprave letno zgodi malo več kot pet kaznivih dejanj. Le še na postojnskem koncu se na enega uslužbenca policijske uprave zgodi manj kaznivih dejanj. Zakaj torej koroški policiji ob siceršnji izkazani uspešnosti pri zadevi "Petek" za zdaj ni uspelo? Zato, ker si ji zaradi slabih izkušenj z afero Vič-Holmec nihče iz Ljubljane ne upa resneje gledati pod prste? Zato, ker je v policijskih vrstah občutek za samokritiko zbledel? Je Koroška nekaj posebnega? Je morda nekaj posebnega primer "Petek"? Ponovimo: zakaj pri raziskavi napada na novinarja mariborskega Večera Mira Petka slovenjgraški policijski upravi, ki prednjači po hitrem prihodu na mesto zločina, skoraj najvišjem odstotku raziskanih kaznivih dejanj in relativno nizki obremenjenosti, še ni uspelo? Zadovoljimo se lahko s statističnim odgovorom, da je primer "Petek" žal padel v tisto tretjino kaznivih dejanj, ki jih koroški policiji ne uspe raziskati. Lahko pa dvignemo prst in se vprašamo: kdo je kriv?

Opombe pod črto

Kdo je torej kriv? Septembra lani je predstavnik koroške policije krivdo za neuspelo preiskavo skušal zvaliti kar na medije. Zaradi tega je Društvo novinarjev Slovenije zadevo "Petek" internacionaliziralo ter Mednarodno novinarsko federacijo zaprosilo, naj v Slovenijo pošlje izvedenca. Ta je v Slovenijo poslala Alexandra Samija, sicer državljana nevtralne Švice. Sredi junija je bilo poročilo končano. Ob branju poročila je treba reči, da je gospod Sami zelo korekten mož. Pravi gentleman. Dogodivščine, ki jih opisuje v poročilu "Primer Mira Petka - Grožnja svobodi tiska v Sloveniji", bi namreč lahko bile tudi surovina za humoresko. Ali pa, glede na to, da se je ukvarjal z brutalnim napadom na koroškega novinarja, snov za zelo groteskno besedilo. Ker pa je gospod Sami gentleman, je groteskne peripetije pospravil v opombe, ki so zapisane pod črto politično korektnega poročila.

Mi pa se kar takoj preselimo pod črto.

Takole je šlo: gospod Sami je pripotoval v Slovenj Gradec, kjer se je želel sestati s policisti, ki preiskujejo zadevo Petek. Srečko Krope, prvi mož koroške policije, mu je predstavil tiskovnega predstavnika slovenjgraške policije Boštjana Polutnika ter državno tožilko Jelko Štumberger Mlakar. Med pogovorom pa so bili prisotni še člani ekipe, ki se neposredno ukvarjajo z raziskovanjem zadeve Petek. Srečko Krope je, kot navaja poročilo, gospoda Samija vljudno zaprosil za razumevanje, ker mu ni mogel razkriti imen prisotnih operativcev. Če bi razkril njihova imena, bi to lahko ogrozilo preiskavo, je Srečko Krope povedal gospodu Samiju. Gospod Sami je razumel skrb direktorja Srečka Kropeta, saj tudi sam ni želel ogroziti policijske preiskave. Kljub temu pa je izvedenca Mednarodne novinarske federacije precej zbegalo dejstvo, da je koroška policija na sestanek povabila TV ekipo. Medtem ko je Srečko Krope pripovedoval, da zaradi interesov preiskave ne more razkriti imen kriminalistov, ki se neposredno ukvarjajo z zadevo, je kamera za potrebe TV dnevnika snemala obraze oseb, katerih identiteto je treba zaradi interesov preiskave skrivati. Srečko Krope je gospodu Samiju zagotovil, da na primeru delajo izkušeni koroški izvedenci. Gospod Sami pa je pod črto zapisal, da se mu je zdel vodja ekipe operativcev vsaj na oko zelo mlad.

Srečko Krope je izvedencu Mednarodne novinarske federacije povedal tudi, da so nekatere sorodnike policistov in tožilcev, zaposlene v koroških podjetjih, vrgli iz službe. Brez pojasnil so jih vrgli iz službe; zgolj zato, ker so sorodniki policistov in tožilcev. Gospodu Samiju se je zdelo zelo nenavadno, da se s primerom Petek ukvarjajo zgolj kriminalisti s Koroške, če pa nevidna roka njihove sorodnike meče iz služb. Težko se je namreč ukvarjati s preiskavo občutljivega kaznivega dejanja, če ob tem komu iz tvoje družine grozi, da bo zaradi tega ob službo. Potem pa je gospod Sami izvedel, da je na Koroško vendarle pripotoval tudi specialni agent za krvne in spolne delikte, ki domačinom pomaga pri preiskavi. Gospod Sami se je pozanimal tudi, kdaj je specialni agent iz ljubljanske centrale pripotoval na Koroško. Nekaj mesecev po napadu na novinarja Petka, so mu povedali. Gospodu Samiju se je zdel podatek, da je specialni agenti iz Ljubljane do Koroške potoval nekaj mesecev, nenavaden, saj je pri krvnih deliktih precej pomembna hitrost ukrepanja. No, specialni agent je bil na Koroško poslan zato, da bi lokalni policiji nudil "analitično podporo". Sogovorniki gospoda Samija so usklajeno ponavljali misel, da organi, ki so preiskovali primer "Petek", niso naredili nobenih napak, preiskavo pa so vodili zelo profesionalno. Kljub temu pa se je gospodu Samiju vse skupaj zdelo zelo čudno, saj je direktor generalne policijske uprave Marko Pogorevc zelo kmalu po napadu povedal, da "policija storilcem diha za ovratnik", potem pa se ni zgodilo nič.

Gospoda Samija tudi poslovanje tožilstva ni preželo z optimizmom. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar mu je razložila, da na Koroško ne more poslati kakšnega specialnega odposlanca, ker za to nima zakonske podlage. Gospoda Samija čudi, da policijsko delo usmerja tožilka Jelka Štumberger Mlakar, saj je delo njenega soproga kot enega od dveh koroških notarjev tesno povezano z gospodarskimi krogi, ki gotovo niso bili veseli Petkovega brskanja in pisanja. Tega, da so ti isti krogi leta 1998 sponzorirali policijsko judo prvenstvo in da se je slovesne razglasitve rezultatov udeležil tudi tedanji direktor tacenskega policijskega izobraževalnega centra Marko Pogorevc, pa gospod Sami ni napisal niti pod črto. Tudi tega, da ima slovenska policija le par vrhunskih, v tujini šolanih izvedencev za poligraf (torej detektor laži) in da teh izvedencev niso poslali na Koroško, v poročilu, ki je nastalo med tridnevnim obiskom Slovenije, ni zapisano.

Mednarodna novinarska federacija je ob objavi poročila njenega izvedenca ocenila, da bi se morali s preiskavo zadeve "Petek" ukvarjati organi pregona, ki ne bi bili vpeti v lokalna razmerja. Mednarodna novinarska federacija zato poziva slovenske oblasti, naj te sprožijo neodvisno preiskavo.

Alexander Sami pa je poročilo sklenil z mislijo: "Ironično, svoboda tiska na Koroškem in drugod v Sloveniji je v rokah policije. Če bi policiji spodletelo korektno izpeljati njen posel v zadevi 'Petek', bi lahko razbijanje novinarskih glav postalo rutinsko opravilo slovenskih kriminalcev."