"Edino sredstvo za preprečevanje žrtev ob potresih je potresno varna gradnja."

Renato Vidrih, vodja urada za seizmologijo

Urša Matos | Mladina 29 | 22. 7. 2004

Bil je približno desetkrat šibkejši. Globalno gledano so bili učinki zadnjega potresa manjši kot leta 1998. Res pa je, da so na določenih lokalnih območjih njegovi učinki močnejši od tistih pred šestimi leti.

Leta 1998 je bila magnituda potresa 6,5, zdaj pa 4,9. Vsaj na videz je razlika majhna ...

Pa ni. Magnituda je moč potresa oziroma mera za sproščeno energijo v žarišču potresa. Njen koncept je vpeljal C. F. Richter. Porast magnitude za eno enoto lestvice pomeni povečanje energije potresa za približno tridesetkrat. Ob potresu z magnitudo 6 se torej sprosti energija približno tridesetih potresov magnitude 5, približno 900 potresov magnitude 4 ali približno 27.000 potresov magnitude 3. To pomeni, da večje število šibkejših potresov po sproščeni energiji ne odtehta močnejšega potresa. Tako je bil na primer potres v Indiji januarja 2001 skoraj 1500-krat močnejši od potresa v zgornjem Posočju aprila 1998. Mimogrede, magnitudna lestvica je navzgor neomejena. Napačno je torej mišljenje, da ima magnitudna lestvica samo devet stopenj.

Kako to, da so Italijani ob zadnjem potresu v Posočju namerili 5,1 magnitude, mi pa samo 4,9?

Ker obstaja več vrst magnitud, ki jih določimo iz različnih delov potresnega valovanja. Magnitudo lahko računate iz dolžine zapisa, iz najmočnejše amplitude, iz površinskih valov ...

Za prebivalce je najpomembnejši podatek o učinkih potresa na površini ...

Učinke potresa na ljudi, zgradbe in naravo merimo z intenziteto potresa. Gre za subjektivno mero, ki fizikalno ni definirana. V svetu je v uporabi več intenzitetnih lestvic. Najdlje je bila v uporabi 12-stopenjska MCS-lestvica, ki jo je v začetku prejšnjega stoletja predlagal Mercalli. Z razvojem znanosti, predvsem tragične izkušnje ob porušitvah armiranobetonskih konstrukcij, pa se je po letu 1995 v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji, uveljavila nova, 12-stopenjska evropska potresna lestvica. Ta upošteva nove načine gradnje, nove materiale, ki jih uporabljajo v gradbeništvu, in natančneje določa učinke potresov na visoke zgradbe. Po tej lestvici je peta oziroma šesta stopnja tista prelomnica, pri kateri se začnejo poškodbe na objektih, medtem ko enajsta in dvanajsta stopnja povzročita večmetrske premike v naravi. Po merilih evropske lestvice smo imeli leta 1998 v Posočju potres med sedmo in osmo stopnjo, zadnji potres pa je dosegel šesto do sedmo stopnjo.

Intenziteta je ponavadi največja v epicentru potresa in se zmanjšuje z oddaljenostjo. Učinki potresa pa so odvisni tudi od lokalne geološke sestave tal. To pomeni, da bodo učinki manjši v trdni kamnini, na primer v magmatskih kamninah, kot je granit, v apnencih in dolomitih, sprijetih konglomeratih, laporjih... Nekoliko se učinki povečajo v slabše vezanih kamninah, kot so skrilavci, slabo vezani prodi, peščenjaki. Največje učinke pa bo enako močan potres dosegel v nesprijetih sedimentih, zamočvirjenih tleh in v drugih slabih materialih, kjer je višina podtalne vode visoka. Če povežemo moč potresa in globino žarišča, ugotovimo, da bodo pri enaki moči potresa učinki na površini večji pri potresu s plitvim žariščem. Območje na površini, ki ga bodo zajeli potresni valovi, bo sicer majhno, vendar bodo učinki na naravo, ljudi, zgradbe in predmete veliko večji. Obratno bo potres z globokim žariščem, na primer z globino 30 kilometrov, zajel veliko območje, učinki pa nikjer ne bodo posebno veliki.

Je kakšna razlika v globini obeh zadnjih potresov v Posočju?

Globina je približno enaka. Leta 1998 je znašala 8,5 kilometra, tokrat pa se po preliminarnih izračunih giblje med 8 in 10 kilometri. To je seveda malo, če vemo, da je imel najgloblji potres na svetu, ki je nastal pod Sredozemskim morjem, žarišče v globini 730 kilometrov. V Sloveniji so globine potresnih žarišč na splošno majhne. Plitvi potresi nastajajo do globine petih kilometrov, srednje globoki do desetih kilometrov, globoki potresi, ki so pri nas redki, pa so globlji od petnajstih kilometrov.

Kako hitro potuje potresni val?

Potresno valovanje sestavljata primarni in sekundarni val. Človek začuti šele sekundarnega. Njegova hitrost je odvisna od sestave tal. V močvirjih potuje s hitrostjo dva kilometra na sekundo, v trdnih kamninah pa od 15 do 16 kilometrov na sekundo. Povprečna hitrost je 8,5 kilometra na sekundo, kar pomeni, da je val iz Posočja v Ljubljano potoval približno deset sekund, medtem ko je bila v Posočju razlika med prvim in drugim valom minimalna.

Kje je bilo žarišče zadnjega potresa v Posočju?

Pod Krnskim pogorjem, skoraj na isti točki kot aprila leta 1998. Razdalja med epicentroma znaša le dva do tri kilometre. Na tem koncu je stik med Alpami, ki se premikajo v smeri vzhod-zahod, in dinarskimi strukturami, ki se premikajo v smeri severozahod-jugovzhod. Slovenija je na stičišču evrazijske in afriške zemeljske plošče. Vmes je jadranska plošča, ki tone pod Alpe, kar povzroča tektonske napetosti. Vzroki napetostnih stanj v litosferi so posledica kopičenja energije na kontaktih. Ni seveda nujno, da tektonske plošče tonejo, ampak lahko med seboj tudi trčijo - tako so v preteklosti nastale Alpe in Himalaja. Lahko pa plošče druga ob drugi drsijo, kar se dogaja na anatolskem in Andrejevem prelomu, zaradi česar imajo hude potrese v Turčiji in Kaliforniji.

Koliko popotresnih sunkov ste seizmologi zabeležili v Posočju po potresu leta 1998?

12.000 sunkov. Najmočnejša ponovitev je bila približno dva meseca po glavnem potresu - takrat smo zabeležili magnitudo 4,2. Drugi najmočnejši popotresni sunek z magnitudo 3,6 pa se je zgodil zadnjega dne septembra 2002.

Bi zadnji potres v Posočju lahko razumeli kot še en močan popotresni sunek potresa izpred šestih let?

Lahko. Ker gre za isto cono, ki se očitno še ni umirila, je težko definirati, kaj je glavni potres in kaj so popotresi.

Po svetu se konstruktorji odločajo za več vrst protipotresne gradnje. Pri nas na primer v beton vgrajujemo železo. Američani in Japonci pa se odločajo za jeklene konstrukcije ali pa gradijo lesene hiše. Zakaj tudi mi ne bi gradili lesenih hiš, če vemo, da les najboljše prenaša potresne sunke?

Ker na tej točki vedno nastopijo umetniki, urbanisti ... Poglejte primer vasi Breginj. Ko so jo po potresu obnovili, je bila v urbanističnem smislu uničena. Toda danes je v njej življenje. Treba se je torej vprašati, kje so meje med ljubeznijo do objektov in stvarnostjo. Edino sredstvo za preprečevanje žrtev ob potresih je potresno varna gradnja. Zgraditi objekt, ki vzdrži osmo ali celo deveto stopnjo po evropski potresni lestvici brez porušitve, danes ni nikakršen problem. Pa ne samo to. Tudi cena potresno varnega objekta ni bistveno višja. Gradnja za deveto stopnjo je na primer dražja le za dva do pet odstotkov. Večji problem so starejši objekti, zato je smotrno, da se pri obnavljanju teh vgradijo potresne vezi, razbremeni odvečna masa in podobno.

Koliko je vseh potresov na svetu letno?

3,3 milijona, kar pomeni, da se Zemlja zatrese približno 9.000-krat na dan, 400-krat na uro oziroma šestkrat na minuto. Večina teh potresov je šibkih, tisti, ki so zelo močni, pa večinoma nastanejo na nenaseljenih območjih, predvsem pod oceani. Kljub temu potresi vsako leto zahtevajo kar 15.000 človeških življenj, in to zlasti v nerazvitem svetu. Pogosto se primerjata potresa, ki sta se leta 1979 zgodila v Kaliforniji in Armeniji. Imela sta enake karakteristike, pa je bilo v Kaliforniji 26.000 mrtvih, v Armeniji pa 70.000.

Kje na svetu so potresi z največjo magnitudo?

Večina najmočnejših potresov nastane v pacifiškem tektonskem potresnem obroču, manj pa v sredozemsko-himalajskem seizmičnem pasu, pod katerega spada tudi Slovenija. Pacifiški potresni obroč obdaja Pacifik in Tihi ocean, kar je velika sreča, saj je to območje večinoma nenaseljeno ali pa žarišča nastajajo pod morskim dnom. Seveda pa v tem pasu ležijo tudi dežele, ki so znane po številnih potresih, na primer Kalifornija, Japonska, Aljaska, Kurili, pa države ob obalah Južne Amerike, na primer Čile in Argentina. Najmočnejši doslej znani potres v zgodovini je dosegel magnitudo 9,5. Zgodil se je 22. maja 1960 ob obalah Čila, zahteval pa je od 4000 do 5000 žrtev. Zaradi potresa je nastal velik morski val - cunami, ki je povzročil gmotno škodo na Japonskem, Havajih, Filipinih in v ZDA. Štiri leta pozneje je bil potres na Aljaski z magnitudo 9,2. Zahteval je 125 življenj, od tega je 110 ljudi umrlo zaradi cunamija, le 15 pa zaradi samega potresa. Ob potresu so zaradi utekočinjenja tal v tleh nastale 15 metrov globoke in 10 metrov široke razpoke. V prelomni coni so v tleh nastali šestmetrski navpični in vodoravni premiki. Cunamiji so ponekod dosegli višino do osem metrov.

Bi lahko rekli, da se število potresov na našem planetu povečuje?

Ne. Ostaja približno enako. Res pa je, da se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo število lociranih potresov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo po svetu 350 opazovalnic, danes jih je že več kot tisoč. Ameriški center za potrese, ki deluje v okviru ameriške geološke službe, letno določi od 12.000 do 14.000 potresov, kar pomeni približno 35 na dan. V zadnjem stoletju je bilo v povprečju 18 močnih potresov letno, se pravi potresov, pri katerih je bila magnituda med 7 in 7,9. Vsako leto pa je pričakovan tudi en potres, ki doseže ali preseže magnitudo 8.

Do potresa v Posočju leta 1998 smo imeli v Sloveniji samo sedem opazovalnic. Koliko jih je danes?

Konec letošnjega leta jih bomo imeli 24, od tega štiri v Ljubljani. Vendar že zdaj lahko z obstoječimi opazovalnicami zaznamo vse močnejše potrese, ki se dogajajo po svetu. Največja težava pri zagotavljanju opazovalnic ni oprema, ker to že imamo, pač pa parcele in dokumentacija. Za vsako postajo potrebujemo 25 krat 25 metrov velik prostor ter tako obsežno dokumentacijo, kot če bi gradili hotel. Ljudje so nam svojo zemljo pripravljeni prodati, vendar le, dokler ne izvedo, kakšno ceno smo jih pripravljeni ponuditi. Potem si premislijo.