Šolstvo / Odstrel ravnateljev

Ministru za šolstvo, znanost in šport smo pred kratkim očitali, da na podlagi priporočil lokalnih strankarskih kolegov ne daje soglasij k imenovanju "neprimernih" ravnateljev. V primeru največje prekmurske šole v Beltincih kandidatka za ravnateljico ni dobila ministrovega soglasja kljub devetdesetodstotni podpori kolektiva, pozitivnemu mnenju občinskega sveta in večinski podpori sveta zavoda. V osnovni šoli Muta pa je minister podprl kandidatko, ki je dobila le tri glasove učiteljskega zbora, medtem ko je 32 učiteljev glasovalo za drugega, zavrnjenega kandidata.

V obeh primerih so se v ozadju zgodbe pokazali pripadniki vladnih strank, ki so iz Beltincev na ministrstvo poslali pismo z neargumentiranimi obtožbami zoper kandidatko, na podlagi katerega minister ni izdal soglasja. V osnovni šoli Muta pa je predsednik občinskega odbora SDS pritiskal (obiski na domu, telefonski klici) na člane šolskega sveta in se že dolgo pred odločitvijo ministra v javnosti hvalil, "da je vse zmenjeno".

Ministru smo v zvezi s tem zastavili vprašanja in ga večkrat spomnili, da bi radi videli odgovore. Toda od njegove predstavnice za stike z javnostjo smo dobili naslednje "pojasnilo": "Kar zadeve vprašanj, ki so bila naslovljena na ministra dne 12. 5. 2005, sporočam, da minister nanje ne bo odgovarjal." Sprašujemo se, zakaj se je minister namesto odprte in argumentirane razprave zavil v molk in ali naj to vzamemo kot potrditev tega, da naše obtožbe držijo kot pribite. Kakor koli, začeli smo postopek prijavljanja ministra Inšpektoratu za medije in kulturo, saj vendarle "odgovor" ali "molk" ministra ne sme biti njegova kaprica, ampak je stvar, ki je urejena z zakonodajo, natančneje s 45. členom Zakona o medijih.

Na zaplet z imenovanjem ravnateljev se je odzval Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), ki je Milana Zvera pozval, naj javno pojasni, kakšno vlogo pri imenovanju ravnateljev ima za ministra mnenje predavateljskega zbora. "Sprašujemo se, zakaj minister ne zaupa presoji slovenskih učiteljic in učiteljev, ki najbolje vedo, kdo od njih je sposoben voditi vrtec ali šolo?" so zapisali. Opozorili so tudi na primer Zavoda za slepo in slabovidno mladino, kjer že cele tri mesece - kar ni v skladu z zakonom - čakajo na ministrovo soglasje.

Ministrstvo je na ta očitek odgovorilo, da podatek ne drži, kajti ministrstvo je od direktorata za vrtce in osnovno šolo dobilo dokumentacijo v podpis šele v začetku maja. SVIZ je tako obrazložitev označil kot "skrajno absurdno", kajti omenjeni direktorat je namreč del istega ministrstva.

Druge odgovore ministrstva je SVIZ vzel kot pritrditev svojih argumentov. "V primeru osnovne šole Beltinci je ministrstvo dobesedno zapisalo, da ravnateljica ni dobila soglasja zaradi domnevnih nepravilnosti, ne pa dokazane nepravilnosti!" so zapisali v izjavi za javnost. "Priznanje je za ministrstvo porazno: minister je pri izdaji soglasja povsem prezrl pozitivno mnenje 90 odstotkov učiteljev in potrdil, da jim ne zaupa, nesoglasje pa je izdal na podlagi domnevnih nepravilnosti, ki sta mu jih posredovala lokalna politična veljaka." Poleg tega bi moral minister negativno soglasje obrazložiti, saj je o tem vrhovno sodišče že odločalo in izdalo sklep, ministrstvo pa se na to ne ozira. Kar se pa tiče OŠ Muta, sindikat meni, da Milan Zver ignorira mnenje učiteljskega zbora, kar je po mnenju glavnega tajnika SVIZ skrb vzbujajoče.

Pojavil pa se še en primer nerazumljivega ravnanja ministra Milana Zvera. Iz osnovne šole Pinka Tomažiča v Kopru je na ministrstvo 1. aprila letos prispela dokumentacija za razrešitev sedanje ravnateljice zaradi nepravilnosti in kršitev, kot je na primer neupravičeno izplačevanje kilometrine. Čeprav smo že konec maja, kršitve pa so utemeljene, ravnateljica ostaja na položaju. Zakaj minister namesto hitrega in učinkovitega ravnanja, kakršno smo recimo zasledili v primeru OŠ Beltinci, v tem primeru odlaša z odločitvijo? Po naših podatkih so se v tem času pri ministru oglasile gospe, ki so celoten postopek zoper ravnateljico označile za politično gonjo. O tem, ali jim je minister prisluhnil, za zdaj iz ministrstva nismo dobili odgovora.

Vprašanja, na katera minister milan zver noče odgovoriti

S kakšno obrazložitvijo je dr. Milan Zver zavrnil (nesoglasje z dne 18. 2. 2005) kandidaturo Marice Horvat za ravnateljico OŠ Beltinci, čeprav je kandidatka dobila večinsko podporo kolektiva in soglasje lokalne skupnosti?

Ministrstvo za šolstvo naj bi dobilo obvestilo o domnevnih nepravilnostih, ki so se dogajale na šoli pod vodstvom Horvatove. Obljubilo je tudi, da bo poslovanje šole preverjeno še pred imenovanjem ravnatelja. Kakšne so bile ugotovitve po preverjanju?

Kako lahko odgovorite na očitke zaposlenih na OŠ Beltinci, da ste pri imenovanju ravnateljice na tej šoli sledili političnim interesom in ob tem zanemarili mnenje stroke?

Zaposleni na OŠ Beltinci so vas prosili za sestanek, vendar do zdaj, čeprav se je o sestanku govorilo v začetku aprila, še niste utegnili. Zakaj?

V Dnevniku (Dnevnik, 26. 2. 2005: Nimamo ne neumnih otrok ne slabih šol) ste izjavili, da se vaše ravnanje pri imenovanju ravnateljev ne bo razlikovalo od vaših predhodnikov. V dosedanji praksi je bilo najpomembnejše merilo za imenovanje ravnatelja mnenje kolektiva, ki ga v primeru Beltincev niste upoštevali. Kako lahko komentirate razkorak med vašo izjavo za Dnevnik in ravnanjem v praksi?

S kakšno obrazložitvijo je bila sprejeta kandidatura Anite Ambrož za ravnateljico OŠ Muta?

Šola po meri Zvera

Kdo je podprl ukinitev ekstercev?

Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o osnovni šoli, v skladu s katero nacionalni preizkusi ne bodo več del splošne ocene in ne bodo vplivali na vpis v srednje šole z omejitvami vpisa. Poleg tega je šolski minister z utemeljitvijo, da mora biti dober gospodar, ukinil nacionalni preizkus znanja po prvem triletju, ob koncu zadnjega triletja pa bo tretji predmet (prej so bili v igri matematika, materinščina in tuji jezik) izbral sam.

Ob zagovarjanju novele se je Milan Zver skliceval na stroko, ki da večinsko podpira predlagane spremembe. Toda potem, ko je bila novela bliskovito sprejeta v DZ, so nekateri strokovnjaki, na katere se je skliceval minister, opozorili, da to ni res.

Profesorica pedagoške fakultete dr. Cveta Razdevšek - Pučko, ki jo je ministrstvo povabilo v skupino strokovnjakov, ki je razpravljala o tej temi, je dejala, da je milo rečeno presenetljivo, da se je minister skliceval na soglasje te skupine. "Že na prvem srečanju smo se zavzeli, da naj nacionalni preizkusi znanja ostanejo v vseh treh obdobjih," je pojasnila Pučkova, ki je tudi dekanica pedagoške fakultete, "strinjali pa smo se, da nacionalni preizkusi po tretjem obdobju niso sestavni del zaključnih ocen in ne vplivajo na zaključek osnovne šole. To je bila tudi edina točka, kjer je bil dosežen konsenz."

Toda na drugem srečanju so strokovnjaki dobili v roke predlog sprememb, ki se je precej razlikoval od večinskih predlogov na prvem sestanku. "Nihče od omenjenih strokovnjakov se ni strinjal z ukinitvijo nacionalnih preizkusov znanja po prvem obdobju. Imeli smo veliko pomislekov o načinu izbire tretjega predmeta in v zvezi s tem predlagali, da se iz predloga črta stavek 'ki ga za vsako šolsko leto določi minister'".

Večina strokovnjakov je menila, da otrok mora imeti izbiro. "To, da bo minister sam izbral predmet, in to šele marca, se mi ne zdi primerno in je lahko po mojem mnenju še bolj stresno."

Cveta Razdevšek - Pučko, ki je tudi predsednica Državne komisije za vodenje nacionalnih preizkusov, meni, da ima minister vsa pooblastila za to, da se odloča po svoje: "Da uvaja svoj model, brez posvetovanja. A naj pove, da so bili strokovnjaki proti oziroma da niso bili enotni."

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport smo prosili za poimenski seznam strokovnjakov, ki so sodelovali pri sestavljanju novele zakona, ter tudi za spisek strokovnjakov, ki so ga podprli v razpravah. Žal nam teh podatkov do zaključka redakcije niso posredovali.

Tudi podpredsednik Združenja ravnateljev OŠ Slovenije Jakob Fridl je opozoril, da ravnatelji niso bili vprašani, kaj menijo o zunanjem preverjanju znanja. "Oni so posameznike povabili, vendar ne vemo, po kakšnem ključu. Ugotavljamo, da je ministrstvo v tej razpravi izključilo širšo strokovno javnost, med katero po našem mnenju spadajo tudi ravnatelji in učitelji, ki so devetletko postavljali in postavili na noge," je dejal Fridl, ki je med drugim tudi ravnatelj OŠ Dušana Frisa. "Nerazumljivo nam je, da minister govori o varčevanju, po drugi strani pa nam ni jasno, zakaj bomo izvajali zunanje preverjanje ob koncu zadnjega triletja, če ne poznamo ciljev tega preverjanja." Osebno ne vidi razlogov, zakaj ne bi bili ti NPZ uporabljeni vsaj za prehod v srednje šole z omejitvijo vpisa. "Če bo obveljal dosedanji, nam znani predlog, da bodo pomembne ocene vseh obveznih predmetov v zadnjem triletju, bo prihajalo do težav."

Fridl opozarja, da so učni uspehi po šolah v Sloveniji glede na enako znanje različni. "Za vpis bosta pomembna uspeh in ocena, in ne znanje. Menim, da bo zato znanje še slabše, kot je sedaj, kljub boljšim ocenam." Starši bodo po mnenju podpredsednika Združenja ravnateljev zahtevali višje ocene, pritiski na učitelje bodo večji: "Menim, da bodo ravnatelji rekli učiteljem: bodite življenjski in ne zapirajte otrokom vstopa v srednje šole - kaj pomaga učencu boljše znanje ob nižji oceni, če tega znanja ne bo mogel pokazati, saj zaradi tega sistema do zaželene šole ne bo prišel."

Tudi Pobuda za šolo po meri človeka, ki je nastala znotraj Sveta katoliških laikov Slovenije, se, sodeč po njihovi uradni izjavi, s sprejetimi spremembami ne strinja v celoti. Saj so se zavzemali, da je tretji predmet izbira učenca ali tuji jezik.

Največ očitkov pa je bilo slišati na račun naglice, s katero je minister to izpeljal. "Najlažje je nekaj na hitro spremeniti," je komentiral Branimir Štrukelj - glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture,"težje je potem leta in leta reševati posledice, še težje pa jih je ublažiti."