Študentje / Konec študentskih servisov?

Le dva tedna sta minila, odkar je vlada utišala študente, s tem, ko je ugodila njihovi dohodninski zahtevi. Zdaj pa se je očitno lotila novih akcij, zaradi katerih utegne študentom znova zavreti kri. Na ministrstvu za delo namreč pripravljajo velike spremembe na področju študentskega dela. Rešitve, ki jih predlagajo, so precej radikalne. Razmišljajo namreč o tem, da bi študentske servise, ki zdaj na podlagi koncesijskih pogodb skrbijo za posredovanje dela študentom, ukinili. In njihove zadolžitve preložili na pleča Zavoda za zaposlovanje RS. To pa še ni vse. Vlada naj bi v prihodnje študentom zagotovila več štipendij, spremenilo pa naj bi se tudi financiranje študentskih organizacij.

Za največje presenečenje je seveda poskrbela ideja o ukinitvi študentskih servisov. Ti so sicer slovenska posebnost, saj jih v EU ne poznajo. Vendar pa servisi v bistvenih elementih upoštevajo evropsko zakonodajo. Zakaj bi jih torej ukinili? Področje študentskega dela res slovi kot pravo leglo nepravilnosti. Razpaslo se je "posojanje" napotnic, nekateri s tem solidno služijo, na napotnice marsikdaj delajo neštudentje ... A na ministrstvu se, kot kaže, ne nameravajo ukvarjati z odpravljanjem teh nepravilnosti. Očitno ne nameravajo poostriti nadzora nad študenti in delodajalci, čeprav je ta trenutno več kot očitno katastrofalen. Namesto tega se nameravajo spraviti kar nad cel sistem. Tako na ministrstvu pravijo, da so začeli o ukinitvi servisov razmišljati predvsem zato, da bi zmanjšali zlorabe in preprečili bogatenje na račun študentov. Mnogi namreč servisom očitajo, da se za njihovim osnovnim poslanstvom skrivajo pralnice denarja. Morda, a za to so potrebni konkretni dokazi. Teh pa ministrstvo doslej ni predstavilo. Zakaj se torej ministrstvo za začetek ni spravilo kar nad poslovanje študentskih servisov? Navsezadnje bi lahko tistim, ki ne upoštevajo zakonov, odvzeli koncesijo.

Ministrstvo je očitno izbralo drugačno pot. Razmišljajo o ukinitvi servisov, ki naj bi bili pri študentskem delu največji zaslužkarji. A kakšna so dejstva? Lani je na študentskih servisih, potem ko so jim delodajalci plačali koncesijsko dajatev v višini desetine študentskih zaslužkov, ostalo 8,2 milijarde SIT. Ta denar so si servisi, kot določajo pravila, razdelili s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS). ŠOS je 3,75 milijarde SIT razdelila med študentske organizacije in klube, nad katerih porabo ne bdi praktično nihče. Servisom pa je ostalo 4,5 milijarde SIT prihodkov. To vsoto je ustvarilo 83 podjetij s 171 podružnicami, med njimi pa sta bila najuspešnejša Študentski servis Maribor (1,9 milijarde SIT) in Modri študentski servis Ljubljana (okoli 1,5 milijarde SIT). Prihodki ostalih servisov so bili bistveno nižji. A nekateri očitno obrnejo veliko denarja. Kot primer dobrega biznisa pa se največkrat omenja kar Študentski servis Maribor, ki je v zadnjem času presenetil z nakupom podjetja Voda Julijana in hotela Bellevue in je imel lani kar 230 milijonov dobička. Prav ta servis je, kot kaže, trn v peti tudi ministrstvu, kjer si želijo, da bi bilo "čim manj zlorab in da se denar, ki ga zaslužijo študenti, ne bi porabljal za nakupe gospodarskih družb ali hotelov, temveč se raje namenil za zagotavljanje večjega števila štipendij". Nekateri zato ugibajo, ali gre pri teh načrtih pravzaprav za obračun s tem, največjim servisom, ki ima kar 33 poslovalnic. Tako denimo razmišlja Aleksander Ogrizek iz majhnega Študentskega servisa KEŠ, ki bi, če bi vlada udejanjila svoj načrt, propadel. "Ministrstvo se je ves čas nagibalo k temu, da bi študentski servisi opravljali le dejavnost posredovanja del študentom, in pri večini je res tako. Če nam torej odvzamejo to dejavnost, bomo propadli."

Če bo vlada res ukinila študentske servise, naj bi njihovo delo prevzel Zavod za zaposlovanje RS. Pa je ta sploh sposoben prevzeti nase breme študentskih del? Posredovanje dela brezposelnim osebam se namreč zelo razlikuje od posredovanja dela študentom. Aktivni iskalci zaposlitve, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, največkrat iščejo delo za nedoločen čas. Študentje pa pogosto iščejo delo le za nekaj tednov, dni ali celo ur. Na zavodu bi morali torej zaposliti dodatno osebje, odpreti več uradov, vsekakor pa vzpostaviti drugačen sistem posredovanja dela. Pa bodo to storili? Na vprašanja nam niso znali odgovoriti, saj jih ministrstvo s tem predlogom doslej sploh še ni seznanilo, pa tudi za mnenje o tem jih še niso zaprosili.

In kaj pravijo študentje? Ti so na sestanku z ministrom Janezom Drobničem podprli njegove načrte o novi štipendijski politiki. Za idejo o odpravi študentskih servisov pa so, kot pravi predsednik ŠOS Miha Ulčar, izvedeli šele iz medijev. In v ŠOS so "skeptični, da bodo lahko Zavodi za zaposlovanje nudili enako kakovosten in prijazen servis kot študentski servisi, ki so za to specializirani, po drugi strani pa imajo tudi več enot in so tako dostopnejši študentom". Skepticizem ŠOS je seveda razumljiv, saj se ta napaja s koncesijskim denarjem. Na ministrstvu sicer napovedujejo, da naj bi "študentske organizacije še naprej dobivale del sredstev iz koncesnin". A vprašanje je, kolikšen del. Ministrstvo je namreč študentom že predlagalo, naj se začnejo potegovati za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. O razpisih naj bi jih obveščalo kar ministrstvo, kjer so prepričani, da bi si lahko študentje z evropskih denarjem zagotovili "celo več sredstev, kot jih trenutno prejemajo iz naslova koncesij". Pa to res drži? "Ta ideja se mi zdi za lase privlečena ali pa premalo premišljena," meni Boštjan Grobler, direktor Študentskega servisa DNŠ, ki deluje pod okriljem novomeških študentov. "Vsi klubi nimajo tako dobro razdeljenih dejavnosti, kot jih ima Društvo novomeških študentov, zato bi bilo njihovo financiranje v tem primeru zelo problematično. Zdi se mi, da bi se s tem ustvarila še večja možnost za klientelizem in za uvajanje logike, ali sploh kandidiraš, kako kandidiraš in koga poznaš."

Kot pravijo na ministrstvu, naj bi bila ukinitev servisov sicer le ena od možnih rešitev. O tem šele razmišljajo. Pojavil se je celo predlog, da bi nekateri servisi lahko postali podizvajalci zavoda za zaposlovanje. Priložnost za ukinitev servisov pa se vladi kljub temu ponuja že konec leta. Takrat se namreč servisom iztečejo koncesijske pogodbe. In na ministrstvu ne skrivajo, kako neizmerno si želijo denarja, ki so si ga doslej delili servisi in ŠOS. Ravno v tem denarju namreč vidijo možnost za povečanje števila štipendij.