Politika

Perspektiven kader

Dr. Alojz Jamnik, letnik 1961, novi pomožni škof

Ali H. Žerdin  |  Mladina 47  |  27. 11. 2005

Novi ljubljanski pomožni škof dr. Alojz Jamnik stoji na zanimivem križišču. Med letoma 1990 in 1994, torej v najbolj občutljivem zgodovinskem obdobju, je bil tajnik ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Ob nastopu te službe je Jamnik štel 29 let, položaj, ki ga je zasedel, pa je kazal,da gre za eno najbolj perspektivnih osebnosti v slovenski rimskokatoliški cerkvi.

Že med tajniško službo je končal magistrski študij, po koncu službe pri zmernem, uglednem in modrem nadškofu dr. Šuštarju pa je nadaljeval študij in leta 1997 doktoriral pri prof. dr. Antonu Stresu. Dejstvo, da je bil dr. Stres mentor novega ljubljanskega pomožnega škofa, ni nepomembno: dr. Stres, teolog in filozof, velja od leta 1985, ko je bila ustanovljena Komisija Pravičnost in mir, za enega ključnih političnih govornikov slovenske RKC. Če se je dr. Šuštar izogibal političnim nastopom, je imel dr. Stres tako rekoč v opisu del in nalog, da javnosti posreduje politično-etična stališča RKC.

In tretja linija, ki sestavlja križišče: pred kratkim je bil v Ognjišču objavljen zanimiv intervju z dr. Jamnikom. Revija navaja zanimivo biografsko podrobnost: osnovno šolo je obiskoval v Grosupljem, gimnazijo pa v Stični. "Dve leti pred njim je iste šolske klopi drgnil Janez Janša," navaja avtor intervjuja.

Dr. Jamnik je bil na položaj pomožnega ljubljanskega škofa imenovan le dva dneva zatem, ko je Zavod Sv. Stanislava, čigar direktor je bil zadnjih pet let, praznoval stoto obletnico ustanovitve. Glede na to, da Sveti sedež ve, kako se upravlja s pomembnimi simbolnimi dogodki, lahko sklepamo, da je bil dr. Jamnik že dalj časa najresnejši kandidat za prevzem kakšne pomembne funkcije v hierarhiji slovenske RKC. Dodati velja, da dr. Jamnik sodi med mlajše nosilce škofovskega naziva. Za ilustracijo: sedanji ljubljanski nadškof Alojz Uran je položaj pomožnega škofa zasedel, ko je štel 47 let. Sedanji koprski škof Metod Pirih je položaj pomožnega škofa zasedel pri 48 letih. Pomožni škof Andrej Glavan je položaj zasedel, ko mu je bilo 56 let. Koprski pomožni škof Jurij Bizjak je položaj zasedel pri 53 letih. Dr. Anton Stres pa je postal mariborski pomožni škof pri 57 letih.

Ob dejstvu, da je bil dr. Stres mentor dr. Jamnika, velja omeniti še eno zanimivost: dr. Stres je leta 1974 doktoriral s tezo Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji. Jamnik pa je doktoriral s tezo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma. Sredi sedemdesetih je bila glavna polemična ost RKC uperjena proti marksizmu kot tedanji vladajoči ideologiji. V devetdesetih pa je celotna rimskokatoliška cerkev polemično ost naperila proti liberalizmu. Doktorska disertacija novega ljubljanskega pomožnega škofa je sicer leta 1998 izšla pri založbi Nova revija, z materijo, ki jo je obdeloval, pa se je nedvomno uvrstil med tiste katoliške intelektualce, ki so poznavalci najbolj aktualne problematike. Jasno, katoliška kritika marksizma in komunizma je v resnici že rahlo arhivska tema, kritika liberalizma pa je še kako aktualna. Tudi papež Janez Pavel 2. je leta 1996, ko je nastopil v ljubljanski stolnici, govoril o postopnem osvobajanju od negativnih posledic totalitarne ideologije, hkrati pa je opozoril, da lahko izpraznjeno mesto prejšnje ideologije zasede nič manj nevarna ideologija nebrzdanega liberalizma.

Še to: dr. Jamnik po eni strani na položaj pomožnega škofa prinaša izkušnje, ki jih je nabral kot tajnik nadškofa dr. Šuštarja, po drugi strani je zadnjih pet let delal kot direktor izobraževalne institucije, Zavoda Sv. Stanislava. Hkrati pa je tudi docent za filozofijo na teološki fakulteti. Torej na položaj pomožnega škofa prinaša izkušnje iz vrha slovenske cerkvene hierarhije, akademskega sveta in vodenja velike izobraževalne institucije. Bilo bi skrajno nenavadno, če bi bil položaj pomožnega škofa zadnja stopnica v bliskoviti karieri zdaj 44-letnega dr. Jamnika.

Imenovanje novega ljubljanskega pomožnega škofa pa je zgolj ena od pomembnejših kadrovskih potez Svetega sedeža - nekaj potez še pričakujemo. Slovensko RKC namreč čaka resna geografska reforma. Trenutno je Slovenija razdeljena na tri pokrajine, ljubljansko, koprsko in mariborsko. Po novem pa naj bi se število škofij povečalo, najverjetneje podvojilo. Nova administrativna ureditev naj bi bila znana pred veliko nočjo 2006. Domnevamo lahko, da bo nekako hkrati s povečanjem števila škofij in z novo administrativno ureditvijo prišlo tudi do imenovanj novih slovenskih škofov. Špekulacije govorijo tudi o možnosti, da bi povečano množico škofov vodil kardinal. Vendar se zdi ta možnost precej oddaljena. Kardinalski položaj naj bi najprej zasedel dr. Franc Rode, prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja, saj so prefekti kongregacij načeloma kardinali. Dr. Rode bi bil povišanj ob naslednjem konsistoriju. Malo verjetno se namreč zdi, da bi slovenska RKC v relativno kratkem času dobila kar dva kardinala.