Dve Novi Sloveniji

Nova Gorica je bila v soboto pluralna. Pogled na s soncem obsijani napis Naš Tito so uravnotežile obcestne table, ki so avtomobile kongresnikov usmerjale k stavbi SNG Nova Gorica. Vhodna vrata v gledališko poslopje, ki ga krasi tabla v spomin na IX. korpus, sta odpirali prijetni deklini. Za 600 tolarjev na uro sta sinhrono vlekli vsaka svoje vratno krilo in utirali pot obiskovalcem drugega kongresa krščansko-ljudske Nove Slovenije. Ko sem vstopil v polno teatrsko dvorano, se je že začel kulturni program, kot ga razumejo v Novi Sloveniji. Videti je bil kot amaterski glasbeni nastop belokranjske družine, kjer je oče melodiji dajal osnovni bit, otročad je plesala, vokalno najbolj nadarjen otrok pa je v ospredju repal verze o kom drugem kot o njihovem stvaritelju Jezusu Kristusu. Vodenje kongresa so zaupali Bajukovemu velikemu zavezniku in vodji poslancev Alojzu Soku. V stranki, kjer je po Peterletovem mnenju "ogrožena kritična misel", je prišlo na vrsto prakticiranje demokracije na krščansko-ljudski način. V uvodni debati o spremembah poslovnika kongresa je članstvo s privilegijem volilne pravice razpravljalo o tako pomembnih stvareh, kot je zamenjava besed proceduralno in delegat z lepima in čistima slovenskima besedama postopkovno in predstavnik, kjer so hitro dosegli konsenz. Malce več pritožb je bilo slišati glede prav tako izjemno pomembne spremembe poslovnika, ki po novem določa, da so kandidati na volilnih listah navedeni po abecednem redu. Člani, ki verjetno spadajo med tiste, ki so jim pred kongresom očitali, da želijo pod taktirko čebelarja Lojzeta zrušiti Novo Slovenijo in s tem tudi sproščeno Janševo koalicijo, so od časa do časa pobentili čez Soka, ki naj bi bil zaradi vodenja kongresa privilegiran pri volitvah za podpredsedniški položaj. Med takšnimi pikolovskimi zbadanji sem si namenil kratiti čas z delegatom na sosednjem sedežu. Zatrdil mi je, da je Peterle po evropski volitvah dobil preveč zanosa, predsedniški kandidat Vovk pa je po njegovem kandidat brez resnih možnosti: "Toda še dobro, da imamo vsaj protikandidata. Če bi imeli samo enega kandidata za predsednika, bi bilo to tako po 'miloševičevsko'." "Ali pa po SDS-ovsko," sem ga spomnil na pomanjkanje predsedniških kandidatov v pobrateni stranki in delegat se je na moje začudenje strinjal z mano. Ko sva zašla v pogovor o netransparentni prodaji Mercatorja, je sogovornik po pomladni navadi zamenjal temo in začel govoriti o prodaji delnic Zavarovalnice Triglav. Ni se strinjal z mojo pripombo, da je podlegel teoriji, če rabuta sosed, lahko rabutam tudi jaz, takrat pa naju je že vljudno nadrla članica iz vrste niže, ki jo je najin pogovor motil pri spremljanju pomembnih kongres odločitev. Spoštljivo sem utihnil in k sreči se je kmalu začel zanimivejši del kongresa, nastop predsednika dr. Andreja. Njegov govor (oziroma slabo branje napisanega besedila) je bil večidel podoben tistemu na septembrskem taboru. Z Novo Slovenijo po Bajukovem mnenju še vedno ni nič narobe. NSi je odigrala ključno vlogo pri lanskem političnem preobratu, prevzela je ključne vladne resorje, povečala število članov in, to je najpomembnejše, ostala zvesta svojim vrednotam. Da stranka doživlja resno krizo identitete, saj ji raziskave le izjemoma pripišejo več kot dve- ali triodstotno podporo, Bajuk ni omenil. Ko je predsednikov govor nekajkrat prekinilo spontano ploskanje, sem vrgel pogled proti Peterletu. Ta je, namesto da bi ploskal Bajukovim besedam, brskal po svojem mobilnem aparatu. "Kaj gledate, saj vsi ploskajo," je na moje stegovanje vratu pripomnil mlajši delegat iz ozadja. "Peterle ne ploska," sem mu odgovoril, vrnil pa mi je z vprašanjem, iz katerega medija prihajam. Govorniški oder je bil pripravljen za govor drugega moža krščanske ljudske stranke, ki je pred kongresom poskrbel, da novogoriškemu dogodku ni dirigiral dolgčas. Peterle svojih misli ni bral, suvereno in samozavestno je pred članstvom ponovil tisto, kar je prejšnji teden povedal verjetno vsem slovenskim uredništvom: da mu ne gre za rušenje stranke, še manj za rušenje koalicije, da se zavzema za bolj vidno in bolj artikulirano politiko druge največje koalicijske stranke. Čeprav je brez dvoma ljubljenec konservativnih podalpskih volilnih teles v dneh pred kongresom jasno povedal, da se ima za nesporno avtoriteto v stranki, ki je nekoč predsedniku celo pisala govorjeno besedo, je na kongresni dan omilil svoje mnenje. Lojze ni omenjal nasprotovanja enotni davčni stopnji, niti ni opozarjal na veliko izgubo, ki jo po njegovem pomeni odstop Mojmirja Mraka, popustil je in občestvo le spravljivo pozval, naj se ne deli na "Bajukove domobrance in Peterletove udbovce". "Povedal sem, kar sem imel povedati," mi je na vprašanje, katera obveznost je pomembnejša od udeležbe na kongresu, ob odhodu iz Nove Gorice odgovoril Evropejec Lojze, ki je še pred kosilom odletel na Bavarsko, na praznovanje obletnice nekih svojih nemških političnih prijateljev. Na preverjanje, ali se strinja s stranko glede mnenja, da za odstavitvijo Zorana Jankovića ne stoji politika, je zatrdil: "Takšnega stališča ne poznam". Lojze ni gledal Trenj, kjer je Slak prebral to strankino mnenje. Ko so mu novinarji postavili še zadnje vprašanje, je sedel v zloščeno limuzino in od takrat se na kongresu o Peterletu ni več govorilo.

V avli dvorane sem se sprehodil med članstvom in tam je mrko stal Marko Pogačnik. Tisti anonimni mladec, ki ga je pomladni volilni preobrat lansiral na najvišji stolček bogatega Soda. Po njegovem mnenju zamenjava Zorana Jankovića nima nobene zveze s politiko, gre za voljo lastnikov, ta pa prav tako ni povezana s spremembami lastništva pri Delu. Od vzvišenega Pogačnika sem se odpravil k najmlajšim članom, ki so pri vhodu sprejemali goste. Ko so mi zagotovili, da pred poroko ne bodo seksali, so mi jih hitro napeli, ker krščansko mladino populistično sprašujem o "takšnih" stvareh, o kakršnih pristranski novinarji nikoli ne bi spraševali recimo članov Mladega foruma. Odpravil sem se k starejšemu članstvu, ki se je vmes že vrnilo s kosila in me med čakanjem na nadaljevanje plenarnega zasedanja kratkočasilo z modrimi krščansko-ljudskimi mislimi. "Deset božjih zapovedi," je bil eden izmed zabavnih odgovorov na moje poizvedovanje, kakšne so temeljne razlike med SDS in NSi. Slišal sem tudi, da cerkev ne skrbi samo za stanje duha vernikov, ampak tudi za verniška telesa, ki jih bodo okrepile gospodarske reforme. V avli sem celo spoznal gospoda delegata, ki je zatrdil, da je dal mandat cerkvi, da podpre Grimsov zakon o RTV, ob koncu anketnega sprehoda med krščanskimi kravatami pa mi je uglajen fantič Anton Kokalj, potem ko ni izključil možnosti, da za Jankovićevo odstavitvijo stoji politika, prijazno svetoval, naj se "preveč ne sekiram".

Popoldanski del kongresa se je začel s humorno demokratično kolobocijo, ki jo je vodil gospod Sok. Ob razpravi o spremembi strankinega statuta, po kateri naj bi odslej v izvršilnem odboru avtomatično sedeli predsednika podmladka in seniorjev ter predsednica ženske sekcije, je bilo slišati negodovanje, težave pa so bile tudi s štetjem dvignjenih glasovalnih lističev. Po prvem glasovanju, po katerem so z enim glasom razlike iz IO izpadli omenjeni predstavniki, je predsednik Alojz določil novo glasovanje. Tokrat dvignjenih glasovalnih lističev niso šteli hkrati, ampak so glasovale le po tri vrste hkrati. Z osmimi glasovi prednosti je v drugo obveljalo, da bodo po kongresu v IO avtomatično sedeli navodilodajalec Jernej Pavlin (za strankine organe je kandidiral tudi njegov bratranec Blaž), žena Antona Drobniča Lidija in prvi senior Marjan Majcen. V nadaljevanju popoldneva smo končno dočakali glavno bitko dneva Bajuk vs. Vovk. Bajuk po dopoldanskem petnajststranskem govoru poleg zahval ni imel več veliko povedati, bistven je bil nastop Franca Vovka. Nastopil je korektno. Članstvu je zaupal, da je po horoskopu strelec, da je edinec, ki sta ga vzgojili mati in stara mama, od petnajstega leta vsako nedeljo v farni cerkvi v Dolenjskih Toplicah igra orgle in že komaj čaka, da ga pri tem zamenja njegov devetletni sin. V govoru je podprl vladne reforme in neposredno napadel Bajuka, ki se mu dopoldne ni dalo poslušati kritik pod točko "kratko poročilo organov in organizacijskih oblik NSi", saj je z ženo Katjo, ki v stranki glasuje v imenu Slovencev po svetu, pred kosilom zapustil goriško gledališče. Aplavz protikandidatu je bil močan, tleskanje rok ni niti približno kazalo na uresničitev predvolilnih napovedi, da bi se za Vovkov uspeh štela že podpora desetih odstotkov delegatov. Delegati so posamično odšli po volilne pole in se pred čakanjem na volilne izide posvetili popoldanski malici. Bajuk ob vonju morskih specialitet ni hotel napovedovati konkretnega izida, samozavestno je zatrdil le, da zmaga "bo in pika". Veliko bolj je v predsednika Andreja verjel soborec Sok, saj mu je napovedal kar 90-odstotno podporo. Vendar s Sokom ne igrajte športne napovedi, saj je slab napovedovalec izidov celo na svojem področju. Nekaj minut po deveti uri smo namreč v Novi Gorici izvedeli za neuradne izide, ki za prihodnost Nove Slovenije niso bili preveč spodbudni. Skoraj do zadnjega edini strankin predsedniški kandidat Bajuk je v bitki s popolnoma anonimnim Dolenjcem Vovkom dobil le 58-odstotno podporo. Se sprašujete, kaj bi bilo, če bi se Bajuku po robu postavil Peterle. Verjetno bi s finančnim ministrom gladko pometel.