Nič videl, slišal, povedal
Predsednik je kot dobro podlago za dogovarjanje ocenil zakon, ki ga ni videl
Janez Drnovšek
© Denis Sarkić
Javnost še vedno ne pozna vsebine ustavnega zakona o izbrisanih. Čeprav se je o njem izrekel celoten politični vrh, minister iz dokumenta še vedno ni umaknil najnižje stopnje tajnosti "interno", ki jo sicer naša zakonodaja predvideva za zaščito podatkov, ki so tako pomembni, "da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša: na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost ter sisteme za javno varnost ...". Zaradi oznake tajnosti predloga ustavnega zakona je javnost obsojena na načelne komentarje političnih strank, vse, kar je lahko doslej izvedela o zakonu, so pojasnila enega izmed avtorjev zakona, dr. Mira Cerarja, ki je za Večer povedal, da ima ustavni zakon 13 členov, da se v določenih elementih odmika od odločbe ustavnega sodišča, da bo predvideval individualno obravnavo kolektivno izbrisanih stalnih prebivalcev, da ob vprašanju odškodnin, ki imajo določeno najvišjo vrednost, predvideva civilni spor, v katerem pa izbrisani zaradi zastaranja ne bodo iztržili veliko. Nekaj dni pozneje je minister Virant na TVS razkril še, da bodo lahko zaprosili za povrnitev stalnega prebivališča le tisti, ki so zanj v preteklosti že vložili prošnjo, a so bili zavrnjeni zaradi šikaniranja birokracije ali pa zaradi tega, ker niso mogli dostaviti dokumentov zaradi vojnih razmer. Sledili sta stališči SD in LDS, katerih glasovi so nujni za potrebno dvotretjinsko podporo ustavnemu zakonu, ki pa ne podpirata zakona, saj menita, da ne izvršuje odločbe ustavnega sodišča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
