izbrisani / Nič videl, slišal, povedal

Javnost še vedno ne pozna vsebine ustavnega zakona o izbrisanih. Čeprav se je o njem izrekel celoten politični vrh, minister iz dokumenta še vedno ni umaknil najnižje stopnje tajnosti "interno", ki jo sicer naša zakonodaja predvideva za zaščito podatkov, ki so tako pomembni, "da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša: na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost ter sisteme za javno varnost ...". Zaradi oznake tajnosti predloga ustavnega zakona je javnost obsojena na načelne komentarje političnih strank, vse, kar je lahko doslej izvedela o zakonu, so pojasnila enega izmed avtorjev zakona, dr. Mira Cerarja, ki je za Večer povedal, da ima ustavni zakon 13 členov, da se v določenih elementih odmika od odločbe ustavnega sodišča, da bo predvideval individualno obravnavo kolektivno izbrisanih stalnih prebivalcev, da ob vprašanju odškodnin, ki imajo določeno najvišjo vrednost, predvideva civilni spor, v katerem pa izbrisani zaradi zastaranja ne bodo iztržili veliko. Nekaj dni pozneje je minister Virant na TVS razkril še, da bodo lahko zaprosili za povrnitev stalnega prebivališča le tisti, ki so zanj v preteklosti že vložili prošnjo, a so bili zavrnjeni zaradi šikaniranja birokracije ali pa zaradi tega, ker niso mogli dostaviti dokumentov zaradi vojnih razmer. Sledili sta stališči SD in LDS, katerih glasovi so nujni za potrebno dvotretjinsko podporo ustavnemu zakonu, ki pa ne podpirata zakona, saj menita, da ne izvršuje odločbe ustavnega sodišča.

Potem pa je presenetil predsednik dr. Janez Drnovšek, ki je minuli ponedeljek poslal pismo predsednikom državnega zbora, vlade in strank na temo "izbrisanih", v katerem jih ni neposredno pozval k izvršitvi odločbe ustavnega sodišča, ampak je zapisal: "Vlada je pred kratkim pripravila predlog ustavnega zakona za rešitev tega vprašanja. Kljub določenim pomislekom, ki se pojavljajo v zvezi s tem predlogom, menim, da predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje med strankami. Čas je za dogovor. Slovenija ga potrebuje. Naša pravna država ga potrebuje. Gre za vprašanje nacionalnega interesa in prav bi bilo, da stranke pozabijo siceršnja nasprotja. Sedite skupaj in poizkušajte najti rešitev. Prepričan sem, da zmorete dovolj modrosti in politične moči za dogovor. Slovenija bo z njim postala bolj zrela in verodostojna država." Na predsednikovo pismo se je le nekaj ur pozneje odzvalo Matejevo notranje ministrstvo in v sporočilu za javnost zapisalo pozitivno oceno pismu, saj je predsednik v njem "podprl prizadevanja vlade za sprejem ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije...". Ker je minister Mate pred televizijskimi kamerami predal kopije tajnega ustavnega zakona o izbrisanih samo Jelinčiču, Potrču in Školču, smo predsedniku dr. Drnovšku tudi mi poslali pismo, v katerem smo ga vprašali, kako je prišel do besedila ustavnega zakona in na podlagi česa je ocenil, da predlog ustavnega zakona o izbrisanih "predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje med strankami".

Odgovori, ki smo jih dobili iz predsednikovega urada, so bili presenetljivi. V uradu predsednika republike besedila ustavnega zakona sploh še niso dobili, predsednik pa si je mnenje, ki ga je v pismu poslal avtoritetam slovenske države, ustvaril na podlagi medijev, iz katerih "smo razbrali glavne poante zakona. Predlog pač mora biti sprejemljiva osnova, saj ga je predlagala vlada in brez nje ni mogoče začeti pogajanj. Po pogajanjih se bo predlog verjetno dopolnil".