MLADINA Trgovina

Borut Mekina

30. 12. 2007  |  Mladina 51  |  Politika

Razkrite ankete o delu profesorjev

Informacijska pooblaščenka je na pobudo Mladine odločila, da morajo biti rezultati študentskih anket javni. Mariborska univerza odločbo upošteva, ljubljanska se bo pritožila.

Na sliki asistent Jurij Toplak iz Pravne fakultete. Za predavanja, jasnost in razumljivost, motiviranje ter točnost prihajanja na delovno mesto so ga študentje ocenili z oceno prav dobro (4,08)

Na sliki asistent Jurij Toplak iz Pravne fakultete. Za predavanja, jasnost in razumljivost, motiviranje ter točnost prihajanja na delovno mesto so ga študentje ocenili z oceno prav dobro (4,08)
© Marko Pigac

Univerzitetna vodstva niso bila nikoli posebej navdušena nad tem, da bi študentje ocenjevali delo profesorjev. Čeprav je "kakovost" ena od manter v polemikah o prihodnosti slovenskega visokošolskega prostora, so se študentske ankete začele zares izvajati šele zadnja leta. Sicer so jih v Ljubljani začeli na lastno pest opravljati nekateri učitelji ali študentje že v začetku sedemdesetih let. Na predlog študentskega sveta skuša ljubljanska univerza to obliko notranjega nadzora, ki je na številnih uglednih tujih univerzah standard že od dvajsetih let prejšnjega stoletja, vpeljati od leta 1997. A ves ta čas obstaja bojazen akademikov, da bi se študentje preveč vmešavali v njihovo delo in napredovanje.

Podobno velja za mariborsko univerzo. Vrednotenje pedagoškega dela za vse predmete in vse učitelje in asistente z anketiranjem študentov je postalo obvezno šele zadnja leta. Zaradi načina izvajanja pa so verodostojni rezultati anket na razpolago šele od šolskega leta 2005/2006. Čeprav je tako izraženo mnenje študentov eden izmed pogojev za napredovanje vsakega pedagoga in bi torej moralo biti pomemben podatek, dejansko teh anket ne predavatelji ne študentje pogosto ne jemljejo resno. Mnogi še vedno oporekajo legitimnosti anket, češ da jih študentje izpolnjujejo brez vsake zavzetosti in v majhnem številu. Študentje namreč vedo, da rezultati anket ne bodo ugledali luči sveta, ali pa menijo, da jih vodstva fakultet ne bodo upoštevala.

A morda bo kmalu drugače. Ankete, s katerimi študentje ocenjujejo predavatelje, so po novem javna informacija. Tako je na podlagi Mladinine pritožbe, ki smo jo vložili sredi tega leta, v začetku decembra odločila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Doslej je veljalo, da so ocene, s katerimi študentje ovrednotijo predavatelje, informacija zasebne narave, ki je potrebna v postopkih habilitacije oziroma napredovanja predavatelja in ni nikjer javno objavljena. Rezultate dobi na vpogled le dekan, ta pa lahko omogoči vpogled vanje pooblaščenemu predstavniku študentskega sveta, če mora ta napisati mnenje študentov za habilitacijski postopek. A po novem gre za javno informacijo, ki je ni le dovoljeno obešati na oglasne deske, ampak jo je celo treba razkriti.

Grožnje s FDV

Zanimale so nas ugotovitve iz študentskih anket o delu predavateljev od leta 2000, zato smo se julija obrnili na ljubljanski Pravno fakulteto in Fakulteto za družbene vede ter na Univerzo v Mariboru, kjer opravljajo ankete bolj centralizirano. Pri vseh treh poskusih smo bili neuspešni, saj so bila vodstva visokošolskih ustanov prepričana, da gre za informacije zasebne narave, tako pa je zapisano tudi v njihovih pravilnikih in navodilih. Tajnost omenjenih anket je na univerzah na tako absurdno visoki stopnji, da je na nekaterih članicah predavateljem dovoljen vpogled v njihovo oceno le v dekanovi pisarni, in to v navzočnosti dekana, brez možnosti kopiranja rezultatov. In ker pedagogi zaradi tega ne stojijo v vrsti pred dekanatom, pogosto niti ne izvedo, kako so jih študentje ocenili. Če že izvedo, pa se ne morejo primerjati z drugimi. Toda v uredništvu Mladine smo menili, da sodijo predavanja na javnih univerzah v sklop javne službe, ocene izvajanja te službe pa so torej javna informacija, ki kaže na odgovorno porabo javnega denarja. Zaradi tega smo se pritožili informacijski pooblaščenki.

Nataša Pirc Musar je prevzela postopek. Oktobra je obiskala FDV in tam so ji povedali, da "bi javna objava študentskih anket povzročila velik pritisk študentov, ki bi bil negativen, ter da bi v primeru javnosti anket verjetno razmislili tudi o smiselnosti ankete in bi obstajala verjetnost tudi za njeno ukinitev". Drugačno taktiko so ubrali na Pravni fakulteti. Dekan Rajko Pirnat je vsem profesorjem in drugim predavateljem napisal pismo, v katerem jih je kot stranke v postopku pozval k odzivu. Tako imenovano izjavo o dejstvih in okoliščinah, s katero so želeli zavarovati svoje pravice, je poslalo 27 predavateljev Pravne fakultete.

V Ljubljani in Mariboru študentje z ocenami od 1 do 5 odgovarjajo na podobna vprašanja: Prihaja predavatelj na predavanja pripravljen? Podaja vsebine jasno in razumljivo? Vzpodbuja razmišljanje in intelektualno radovednost? Sodeluje s študenti in upošteva njihove pobude? Ali pomaga v smislu mentorstva, svetuje in usmerja? Je točen in dostopen, prihaja na predavanja ob dogovorjenem času? Je podana literatura sodobna in razumljiva? Na koncu sledi še splošna ocena pedagoškega dela.

Ker študentje odgovarjajo izključno na vprašanja, ki so povezana z opravljanjem javne službe predavateljev, je informacijska pooblaščenka sklenila, da tako zbrani podatki ne morejo biti informacije zasebne narave, zato bi morale fakultete podatke razkrivati. "Javnost ima nedvomno upravičen interes izvedeti, katere so nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri posameznem visokošolskem učitelju ali sodelavcu pri opravljanju dela. Javnost rezultatov študentskih anket bo povzročila pozitivno odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pri pedagoškem procesu, ustvarjanje pozitivne tekmovalne klime med visokošolskimi učitelji, omogočila bo splošno informacijo javnosti o kakovosti pedagoškega dela," je sklenila v odločbi.

Ogrožena avtonomnost

Mariborska univerza se je s sklepom strinjala in nam v skladu z odločbo odstopila rezultate študentskih anket za zadnje študijsko leto 2006/2007, ki so bile v njenih članicah opravljene v zimskem ali poletnem semestru ali v obeh semestrih. Rektor univerze Ivan Rozman je odgovoril, da se je mariborska univerza odločila spoštovati odločbo pooblaščenke zato, ker bi upravni spor povzročil samo "še več nepotrebnega medijskega prahu in ob odločitvi sodišča kasnejšo večjo novico. Če bi bile študentske ankete demistificirane že znotraj univerz samih, se tudi novinarji z njimi ne bi ukvarjali, saj bi bile informacije uporabnikom znane in kot takšne ne bi predstavljale novice."

Drugače sta se odzvali Fakulteta za družbene vede in Pravna fakulteta v Ljubljani. Po pomoč sta se obrnili na senat ljubljanske univerze, ta pa je po razpravi sklenil, da rezultatov anket ne bodo dali v javnost - pritožili se bodo na upravno sodišče. Rektorica univerze Andreja Kocijančič je sporočila, da izvedbo študentske ankete ureja pravilnik, ki prepoveduje posredovanje podatkov tretjim osebam. Študentske ankete naj bi bile namenjene "zgolj pedagoškim delavcem, ki so predmet ocenjevanja, in odgovornim za izvedbo študijskega procesa na članici. S pomočjo ankete poskušamo izboljšati kakovost študija in hkrati omogočiti študentom, da na objektiven in anonimen način posredujejo mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev. Zahteve po posredovanju rezultatov javnosti, kar bi pomenilo kršitev aktov univerze, razumemo kot poseg v univerzitetno avtonomijo, zato jih ne nameravamo objaviti. Senat univerze je na današnji seji razpravljal o odločbi informacijske pooblaščenke in soglasno sklenil, da zoper to odločbo uporabimo vsa razpoložljiva pravna sredstva." (Odgovor smo dobili v torek - op. a.)

Kocijančičeva oziroma ljubljanska univerza je podobno mnenje zagovarjala že ob vprašanju javnosti honorarjev, ki jih predavatelji zaslužijo s predavanji izrednim študentom, mariborska univerza pa je podatke objavila tudi tedaj.

Podatki, ki smo jih dobili z mariborske univerze (v celoti jih objavljamo na Mladinini spletni strani www.mladina.si), kažejo, da so študentje več kot 1200 profesorjev in predavateljev na 15 članicah ocenili s povprečno oceno 3,78. Zadovoljstvo študentov s pedagogi je bilo razmeroma največje na naravoslovnih fakultetah. Najvišjo oceno, povprečno več kot 3,8, so si prislužili predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, Fakulteti za kmetijstvo, Fakulteti za logistiko in tudi na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Najslabše rezultate so dosegli predavatelji na nedavno ustanovljeni Filozofski fakulteti (3,42), Pravni fakulteti in Pedagoški fakulteti.

Od Glogovška do Podbregarja

Eden izmed rednih profesorjev, ki so dobili najmanj točk (2,22), je Jože Glogovšek, sicer predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti, ki se je pred kratkim upokojil. Glogovšek je tudi svetnik v mariborski mestni občini, v zadnjem času pa je znan kot finančni vodja ustanavljanja Evropske univerze v Mariboru, za katero se zavzema Ludvik Toplak. Glogovšek, ki o tem, kako so ga ocenili študentje, ni bil obveščen, pravi, da mu ni vseeno. "Razlog za zadostno oceno je verjetno v tem, da veljam za enega najstrožjih na fakulteti in tudi moji predmeti, na podlagi katerih me študentje ocenjujejo, so razmeroma zahtevni," pojasnjuje. Najboljši profesorji po njegovem ne dobijo nujno tudi najboljših študentskih ocen.

Glogovšek, ki predava bančništvo, poslovno odločanje, obdavčitve in podobne predmete, včasih kakega študenta, kadar pri njem ne opravi izpita, vpraša, kaj naj naredi s takšnim znanjem: "In mi rečejo: znižaj kriterije. Če smo tako daleč, da bomo zniževali kriterije in povečevali neznanje, potem nismo nič naredili. Sam mislim, da je najpomembnejše znanje." Zato se mu zdi, da se študentje skozi ankete pogosto maščujejo profesorjem za slabe ocene, saj se ankete opravijo na koncu ocenjevalnega obdobja.

Malce bolje se je odrezal Ludvik Toplak. Študentje so mu prisodili skupno oceno 2,81. Toplak, nekdanji rektor mariborske univerze in veleposlanik v Vatikanu, do konca leta še predava stvarno in civilno pravo na Pravni fakulteti v Mariboru, nato se bo upokojil oziroma posvetil Evropski univerzi.

Oceno "dobro" (2,71), ki je podpovprečna, je dobil tudi rektor univerze Ivan Rozman, predavatelj štirih predmetov na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. "Ker sem rektor, imam veliko drugih obveznosti in tako kot študentje tudi sam nisem preveč zadovoljen s svojim pedagoškim delom - delo visokošolskega učitelja zahteva celega človeka, enako kot delo rektorja, dan pa ima na voljo le 24 ur. Na izpitih zahtevam enako raven znanja kot prej, vendar se dogaja, da predavanja odpadejo tik pred zdajci zaradi drugih neodložljivih obveznostih in jih je treba nadomeščati v terminih, ki za študente niso najugodnejši. Če bi bila ocena višja, bi jo sam štel za neobjektivno," odgovarja Rozman.

Andreja Fištravca, svetovalca za šolstvo in šport pri predsedniku Socialnih demokratov Borutu Pahorju, zagovornika zasebnega šolstva, ki mu je zaradi neobjavljanja znanstvenih člankov vodstvo mariborske Filozofske fakultete odvzelo naziv docenta, so študentje ocenili veliko boljše, dobil je oceno prav dobro, 3,74. Še bolje se je odrezal Jozsef Gyorkos, nekdanji sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo in samostojni svetnik v mariborski mestni občini, član stranke Zares in predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Študentje so mu prisodili povprečno oceno 4,07. "Prav dobro" 4,09 je dobil tudi Jože Florjančič, tisti profesor na Fakulteti za organizacijske vede, ki prejema najvišje letne honorarje za predavanja izrednim študentom na vsej mariborski univerzi. Leta 2005 denimo 17,2 milijona tolarjev bruto.

Med odličnimi najdemo Mira Klineta, strokovnjaka za tržno komuniciranje. V Mariboru predava na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, sicer pa je profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Dobil je oceno 4,57. Še boljši je docent Andrej Rahten, svetovalec zunanjega ministra Dimitrija Rupla na zunanjem ministrstvu in njegov asistent na zasebnih fakultetah v Kranju in Novi Gorici. V Mariboru predava na Pravni fakulteti, zaslužil si je oceno 4,77.

Podbregar je najboljši

Med prvimi in najbolj priljubljenimi na seznamu 1224 pedagogov pa je izredni profesor Iztok Podbregar, nekdanji prvi mož Slovenske varnostno-obveščevalne agencije, ki uči na Fakulteti za varnostne vede, tretjinsko pa še na Fakulteti za logistiko. "Sem se pač potrudil. Tam, kjer delam, delam na polno - potem pa jih dobim po nosu, kot pri Sovi," pojasnjuje uspeh pri študentih. Ima tudi nauk za druge predavatelje: "Študente je treba razumeti. Treba se jim je prilagoditi. Približati tako, da je znanje praktično. Nekateri profesorji se držijo vrtičkov, starih modelov, ki so neuporabni. Ljudem je treba dati, kar bodo v življenju potrebovali. Mora obstajati jasna povezava z realnostjo.

Če bi bili rezultati anket, s katerimi študentje ocenjujejo delo pedagogov, javni, bi ankete tudi študentje sami izpolnjevali z večjo zavzetostjo. Univerza bi tako dobila učinkovit mehanizem nadzora nad kakovostjo dela. Nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber se načeloma strinja, da bi morale biti ankete javne. "Če želimo povečati pomen teh anket, kar se mi zdi smiselno, je treba povečati njihovo rigoroznost. Strinjam se, da bi lahko bile ankete v tem primeru javne. Pomisleke imam le, če se bodo stvari spolitizirale tako, kot so se v primeru Lukšič. To nima zveze z mediji. Predstavljam si samo, kaj bi s takšnimi rezultati naredila naša parlamentarna komisija za človekove pravice."

Dokončno sodbo o tem bo izreklo upravno sodišče. Verjetno v letu dni. Če bo razsodilo, da gre za informacijo javne narave, bo objava rezultatov študentskih anket postala stalna praksa. Razen če ljubljanska univerza svojih predavateljev pred javnim mnenjem ne bo zavarovala tako, da bo študentske ankete opustila. Lahko pa se zgledujejo denimo po univerzi v Oxfordu, ki študentom na spletni strani (http://ceq.oucs.ox.ac.uk/) ponuja celovit statistični prikaz zadovoljstva študentov z določenim učiteljem oziroma predmetom, ki ga uči.