Bušiji / Splakovanje laži

Zgodbo poznate: ameriška revija Newsweek 8. maja objavi člančič, v katerem omeni Pentagonovo poročilo o Guantanamu, ki da govori tudi o tem, da so ameriški vojaki Koran enkrat splaknili v straniščno školjko. Člančič, dolg le dva odstavka, se pri tem sklicuje na anonimni vir iz Pentagona. Mediji na Bližnjem vzhodu novico povzamejo in predvsem v Afganistanu pride do hudih protiameriških demonstracij, v katerih umre 17 ljudi. Pentagon in Bela hiša zanikata, da Pentagono poročilo omenja splakovanje Korana. Bušiji začnejo drug za drugim poudarjati, da je Newsweek objavil nepreverjeno in netočno informacijo, obenem pa od Newsweeka zahtevajo, da naj zgodbo prekliče. Republikanski politiki in desni, probushevski mediji pozovejo k bojkotu Newsweeka, ki da je zagrešil “zločin”. Pritiski se vse bolj stopnjujejo, tako da Newsweek 16. maja zgodbo res prekliče, češ da je anonimni vir negotov - da po ponovnem premisleku ne more več natančno reči, kaj je pisalo, da so vojaki splaknili, Koran ali le neki dokument. Teden kasneje se Newsweek še opraviči - javnosti in žrtvam demonstracij. Busheva administracija je vse to prelevila v trojno sporočilo: prvič, Newsweek si je zgodbo o splakovanju Korana izmislil, drugič, Newsweek je s svojo izmišljotino povzročil izbruh nasilja in ubijanje, in tretjič, za nasilje - za kaos, za samomorilske napade, za protiameriški odpor, za vojno v Iraku in Afganistanu - so krivi mediji, ki ne pazijo, kaj pišejo. Okej, pa preverimo, če je to res.

Koran

1. Ne, zgodba o splakovanju Korana ni le fikcija ali pa novinarska raca. In ne, zgodbe o splakovanju Korana si ni izmislil Newsweek. Niti zdaleč. Zgodba je v obtoku že dobri dve leti - in ni krožila le po kuloarjih. Če smo čisto natančni: že marca 2003 je sloviti Washington Post poročal, da zaporniki, ki so jih tedaj spustili iz Guantanama, pravijo, da ameriški vojaki stalno žalijo islam, to pa običajno počnejo tako, da sedijo na Koranu, ga trgajo in potem splakujejo v straniščno školjko. Lani marca je britanski časopis Independent objavil intervju z Jamalom al-Harithom, britanskim računalničarjem, ki so ga spustili iz Guantanama in ki je povedal, da Američani ob vsemogočih oblikah fizične torture prakticirajo tudi raznorazne oblike psihološke torture, recimo maličenje Korana. Specifično: Koran brcajo. Bamf! O tem so potem poročali mnogi mediji. Toda to je bil šele začetek. Da ameriški vojaki v Guantanamu brcajo, maličijo in splakujejo Koran, je lani avgusta poročal tudi ameriški Daily News, ki je le citiral Asifa Iqbala, nekdanjega zapornika Guantanama. Dalje, lani junija je Financial Times objavil tole izjavo Airata Vakhitova, nekdanjega zapornika iz Guantanama: “Pred nami so Koran trgali na koščke, ki so jih potem metali v stranišče. Ko so ljudje molili, so jim stopali na glave in jih pretepali.” Ob koncu leta 2004 je Rdeči križ objavil poročilo o mučenju v Guantanamu, ki je vključeval tudi pričevanje nekega maroškega zapornika: ameriški vojaki so muslimane mučili in poniževali tako, da so trgali in cefrali Koran ter liste potem splakovali v straniščno školjko. Sledila so nova in nova pričevanja zapornikov, nova in nova poročila - in mediji jih niso spregledali. Niti najbolj prestižni, recimo New York Times. Vsi zaporniki - tisti kuvajtskega rodu, oni jemenskega rodu itd. - so pač ponavljali isto: Koran so skrunili! Tako smo med drugim tudi izvedeli, da so muslimanom, ki so molili (recitirali koranske stihe), čez usta nabili lepilni trak. Ali pa so jim izvode Korana pobrali, jih zložili na kup in potem skakali po njih. Včasih so nanj tudi odtočili. Oh, ali pa so začeli med molitvijo na ves glas vrteti rokenrol, peti in plesati. Britanski Sunday Times je objavil celo intervju z nekim zasliševalcem iz Guantanama, ki je potrdil “atentate” na Koran. A to še ni vse. Marc Falkoff, ameriški odvetnik, ki brani 13 jemenskih zapornikov, je radijski postaji BBC povedal, da je verska zloraba - poniževanje islama - v Guantanamu sistematična (teptanje Korana itd.), neki reviji pa je celo povedal, da je teptanje Korana v Guantanamu leta 2003 za sabo potegnilo celo poskus kolektivnega samomora. Uganite, kateri reviji je to povedal? Točno, Newsweeku! Ergo: zgodba o splakovanju in maličenju Korana ni nič novega. In ta zgodba je bila ves čas povezana z Guantanamom. Vsi so pisali o tem, kaj se dogaja v Guantanamu. Vsi so vedeli. To ni bila nobena skrivnost. Zgodba o skrunitvi Korana kot največjem hitu psihološke torture je bila tako javna, da je kak TV producent verjetno že razmišljal o novem reality-showu: “Oskrumba Korana”. Newsweeku bi lahko očitali kvečjemu to, da je to zgodbo potem preklical. Da je torej pod pritiski bušijev klonil. Da je kapituliral, pa četudi je sam že prej objavil zgodbe o skrunitvi Korana, četudi je bilo primerov poniževanja islama na pretek in četudi je povsem očitno, da je bilo poniževanje islama in Korana sistematično - o tem so poročali od povsod, iz vseh ameriških zaporov, tako iz Guantanama kot iz afganistanskega Bagrama, kjer sta med “zasliševanjem” umrla dva vojna ujetnika, in iraškega Abu Grajba. Navsezadnje, kaj drugega pa so nedavno objavljene fotke Sadama Huseina v spodnjem perilu, če ne prav to - poniževanje islama. Da sta te fotke lansirala New York Post in britanski Sun, časopisa, ki sta v lasti Ruperta Murdocha, znanega probushista in vojnega hujskača, kakopak ni naključje.

Guantanamo

2. Bušiji so na zgodbo o splakovanju reagirali tako, kot da je Guantanamo deluxe hotel, raj za zapornike, utopično utelešenje pravne države, glavno mesto človekovih pravic in spoštovanja Ženevske konvencije. Češ: kaj takega... kako morejo pisati kaj takega... to je nezaslišano... to ni res... Newsweek laže! Razumete, ne: kaj takega, kot je splakovanje Korana, se v Guantanamu ne more zgoditi! In se ni! Kot da so ob tem vsi skupaj pozabili, kaj vse se je dogajalo v Guantanamu. Omarja Deghayesa, britanskega državljana libijskega rodu, so, kot je nedavno povedala njegova žena, pretepali, da je komaj še stal, dalje, v oko so ga drezali in butali toliko časa (oko so mu celo poprali!), da je nanj za lep čas oslepel, dalje, po obrazu so mu zlivali fekalije, in končno, k njemu so spustili štiri libijske obveščevalce, ki so ga potem mučili in mu grozili s smrtjo, še več - od njega so skušali izsiliti priznanje, da je član libijske opozicije. Aha, Guantanamo je po malem tudi Gadafijeva chamber of torture. Kar je noro: medtem ko Bush roma po svetu in predava o svobodi in demokraciji, se v Guantanamu libijski agenti znašajo nad tistimi, ki nasprotujejo Gadafiju, pregovornemu diktatorju. Zgodbe, ki so prihajale iz Guantanama, so le potrjevale, da je dvojček Abu Grajba, nemara celo kar model zanj. Izpuščeni zaporniki so poročali o tem, kako so jih sadistično mučili (pretepanje, brcanje, butanje ob steno, davljenje z nogo ipd.), kako so jih silili v gledanje videokaset, ki so vključevale sodomiranje golih zapornikov, kako so jih fiksali z drogami, kako so jih držali v celicah, bistveno manjših od teksaških “celic smrti”, kako so jim stalno grozili s smrtjo, kako so jih strašili s psi, kako jim niso pustili spati, kako so jih imeli ure in ure priklenjene na tla (kleče), kako so jih dregali v anus, kako so jih brili (glave, brade, obrvi), kako so jih tunkali v straniščni školjki, kako so jih bombardirali z močno lučjo, bučno glasbo in ledenim air-conditionom, kako jih niso pustili na stranišče, kako so jih slačili in jih potem razkazovali ženskam. In seveda - kako so vso to torturo potem snemali. Čisti snuff. Nič novega - vse to poznamo že iz Abu Grajba. Videli smo fotke. Toda Guantanamo je prototip... ee, laboratorij torture - od tu potem retrosrednjeveški know-how že ves čas izvažajo drugam, tudi v Abu Grajb. Hja, Abu Grajb je le reciklaža Guantanama. Sploh pa, nikar ne pozabite, da je prav Guantanamo postal simbol protipravnega in protiženevskega ravnanja z vojnimi ujetniki. Kot veste, so vse vojne ujetnike iz Afganistana prepeljali v Guantanamo, jih razglasili za “sovražne borce” (enemy combatants) oz. “nezakonite borce” (unlawful combatants), jim s tem vzeli status vojnega ujetnika in vse pravice, ki jih uživajo vojni ujetniki, jim onemogočili stik z družinami in zunanjim svetom, tudi z odvetniki, obenem pa so dali povsem jasno vedeti, da bodo vsi ti “sovražni borci”, izmed katerih mnogi niso imeli nobene zveze s talibani in al-Kajdo, tam ostali za nedoločen čas - in to brez obtožnice. Na milost in nemilost Busheve vlade, ki je spočetka celo napovedala, da bo v Guantanamu namestila “celice smrti” in eksekucijske komore, v katerih bodo končali tisti “sovražni borci”, ki bodo po hitrem postopku pred “tajnim” sodiščem obsojeni na smrt. Nič, bušiji so hoteli svetu le sporočiti: z njimi lahko počnemo, kar hočemo! In očitno so z njimi počeli natanko to: kar so hoteli. Rdeči križ, Amnesty International in druge humanitarne organizacije so stalno opozarjale, da je Guantanamo ena sama epska, kruta, nečloveška kršitev Ženevske konvencije, konvencije o človekovih pravicah in mednarodnega prava - oh, in celo ameriške ustave. Če vse to seštejete, boste težko našli človekovo pravico, ki v Guantanamu ni bila kršena. Muslimani se lahko Guantanama spominjajo le po eni stvari: po popolni dehumanizaciji.

Whodunit?

3. Ko je izbruhnil abugrajbski škandal, je Bush rekel, da je tako šokiran, da mu je kar slabo. Ni čudno - videl je fotke, ki niso puščale nobenega dvoma o tem, kaj se dogaja v Abu Grajbu. Zdaj, ob Newsweekovem člančiču o skrunitvi Korana, pa je rekel: o, to je laž! Razumete, ne: res je, muslimane smo mučili, tepli, butali, posiljevali, slačili, davili in tunkali, toda Korana se nismo niti dotaknili! Zato so tiskovni predstavniki Bele hiše in obrambnega ministrstva kar tekmovali v tem, kdo bo bolj apokaliptično prikazal “škodo”, ki jo je povzročil “neodgovorni”, “lažnivi” člančič. Vsi so drug za drugim ponavljali, da je zaradi te laži umrlo veliko ljudi in da je bil zaradi te laži hudo prizadet ameriški imidž. Celo obrambni minister Donald Rumsfeld, doslej pojem ciničnega in skrajno prezirljivega odnosa do civilnih žrtev afganistanske in iraške vojne, se je čudežno raznežil: “Ljudje so izgubili življenja. Ljudje so mrtvi. Novinarji bi morali zelo paziti, kaj pišejo in kaj počnejo.” Da Busheva administracija ne tolerira nikakršne kritike, še zlasti ne v velikih, vplivnih medijih, vemo, kakor tudi vemo, da so velike, vplivne medije do sedaj že nekajkrat prisilili, da so svoje zgodbe preklicali - saj veste, TV mreža CBS je morala preklicati svojo zgodbo o tem, da Bush vojske oz. Nacionalne garde ni odslužil častno (Dan Rather, dolgoletni voditelj večernih poročil, je bil potem prisiljen v upokojitev), TV postaja CNN pa je morala preklicati zgodbo o tem, da ameriška vojska v Iraku cilja reporterje (Eason Jordan, eden izmed šefov te postaje, ki je to tudi izjavil, je bil potem prisiljen v odstop). In tako dalje. Toda nič od tega, kar je počela Busheva administracija, ne more tekmovati s srhljivostjo tega zadnjega cinizma: za ubijanje so krivi mediji! Za to, kar se dogaja v Afganistanu in Iraku so krivi mediji! Ker ne pazijo, kaj pišejo! Tudi Karl Rove, Bushev svetovalec št. 1, je poudaril, da so mediji krivi za ubijanje in umiranje na Bližnjem vzhodu. Razumete, ne: Newsweek se “zlaže” in v Afganistanu umre 17 ljudi. Kdor je včeraj padel z Marsa, bo rekel: uf, srhljivo! Newsweek je kriv! Toda problem je v tem, da nismo padli z Marsa. Resnica je, kot veste, ravno obratna, bistveno bolj srhljiva, gre pa takole: Bush se zlaže, da ima Irak orožje za množično uničevanje, da je povezan z al-Kajdo in da neposredno ogroža Ameriko - in v Iraku umre več kot 25.000 civilistov - po nekaterih štetjih celo več kot 100.000. In še vedno umirajo. Bush se zlaže - in začne se vojna. Novinarski člančič - pa četudi bi bil “lažniv” - ne more tekmovati z Bushevimi lažmi. Še huje, Bush je v svojimi lažmi in svojimi dejanji v Afganistanu in Iraku - z bombardiranjem mošej, slepim rešetanjem civilistov, mendranjem Faludže, stalnimi racijami ipd. - ustvaril klimo, v kateri lahko že člančič povzroči pravo detonacijo, eksplozijo nasilja. Afganistan je zadnje čase resda bolj ali manj izginil z medijskega radarja, predvsem z radarja velikih, vplivnih medijev (zasenčil ga je pač Irak), toda to ne pomeni, da Afganistan ni več vojna cona. Prej narobe, Afganistan je še vedno sod smodnika, ali bolje rečeno - poročila, ki prihajajo iz Afganistana, so še vedno srhljiva. In kar je ključno: vsa ta poročila vključujejo zgodbe o tem, kako ameriška vojska še vedno zapira Afganistance - kako pridejo, vdrejo v hišo, poberejo civiliste in jih odpeljejo v vojaški zapor, kjer potem obtičijo brez stika z domačimi. In brez obtožnice. Nihče nima pojma, zakaj so jih sploh odpeljali in zaprli - in nihče nima pojma, kaj se dogaja z njimi. In če pri tem vsi ti svojci pomislijo, kaj se z afganistanskimi in iraškimi zaporniki dogaja v Abu Grajbu, Bagramu in Guantanamu, je do demonstracij, nemirov in eksplozije le še korak.

In če rečemo, da je Bush ustvaril klimo, v kateri lahko že člančič o skrunitvi Korana sproži val nasilja, ob tem ne smemo pozabiti še nečesa: sadistični mučitelji iz Abu Grajba so dobili zelo mile kazni. Pred vojaško sodišče so poslali le peščico malih rib, velike ribe - oficirje in prvake Pentagona - pa so pustili pri miru. Bush je obljubil, da bo strogo kaznoval vse tiste, ki so bili vpleteni v abugrajbsko mučenje iraških zapornikov, toda potem iz vsega skupaj ni bilo nič. Kazni, ki so jih dobili “vpleteni”, so bile tako nizke, da se je mnogim zazdelo, da Bush torturo odobrava. In nizke kazni za “vpletene” so Bližnji vzhod razkačile. Res, Bush je ustvaril klimo, v kateri je bil dovolj že člančič. Ni jasno, kaj je bolj absurdno - to, da bušiji trdijo, da je za nasilje na Bližnjem vzhodu kriv Newsweek... to, da bušiji Newsweekov preklic člančiča o skrunitvi Korana dokazuje, da je Guantanamo čist... ali to, da je Bushev tiskovni predstavnik Scott McClellan Newsweek pozval, da naj zdaj kar lepo “popravi škodo, ki je nastala, zlasti v regiji” oz. “škodo, ki jo je povzročil ameriškemu imidžu”. Ha! Vem, da se valjate po tleh, zato bom rekel le tole: noben medij ne more popraviti škode, ki so jo v regiji povzročile Busheve laži. Niti Newsweek. In dalje: noben medij, niti Newsweek, ne more popraviti škode, ki jo je ameriškemu imidžu povzročil Bush. Niti Newsweek.

Števec smrti

Bombe in krogle v Iraku

"Pri tem se je vlada zgledovala po številnih razvitih evropskih državah, kjer imajo status nacionalnih RTV-hiš dobro urejen, kjer zadeve funkcionirajo, kjer pri osrednjih poročilih ne preštevajo vsak dan vsake bombe posebej, ki poči v Iraku ..."

Premier Janez Janša v parlamentu o razlogih za novi zakon o RTV

Predsednik vlade pravi, naj javna TV-hiša ne prešteva bomb, ki pokajo v Iraku. Torej bomo to počeli mi.

V tednu dni od Janševe izjave je bilo v Iraku uradno ubitih 132 ljudi. Več kot polovica vseh je bilo civilistov.

Zbirka podatkov, imenovana Iraq Bodycount, ki beleži le tiste žrtve, o katerih poročata vsaj dva enodvisna vira, navaja, da je skupno število žrtev od začetka iraške vojne do danes naraslo na 25.056.

Vira: iraqbodycount.net in STA

Peter Petrovčič