Boleče prezrta obletnica

23. oktobra natanko ob deveti uri zjutraj smo praznovali okroglo 6000. obletnico stvarjenja sveta

© Tomo Lavrič

Prejšnjo soboto, 23. oktobra, sem vstal že zarana, prijetno vznemirjen in poln pričakovanj, se pražnje oblekel in radosten odhitel v našo farno cerkev k osmi maši. A že na ulicah sem se čutil malo opeharjenega, saj je življenje potekalo kakor druge dni, resda sobotno lagodno in sproščeno, a kljub vsemu ne tako, kot bi se takemu veličastnemu prazniku vendarle spodobilo. Stare babe so s trga v polivinilastih vrečkah, skozi katere se je prebijala motna rdečina korenja in od koder so kukali listi zelene solate in stebla porov, tovorile zelenjavo, se vsakih nekaj metrov srečale zdaj s to, zdaj z drugo "prijateljico" in radostno gofljale, dedci so že letali po bifejih in gostilnah in z že utečenim varanjem odloka ministra za zdravje o jutranjem netočenju žganih pijač radostno tolkli svoja prva šilca, pa tam na Mestnem trgu so na štantih prodajali medico, suhomesnate izdelke in loške kruhke, skratka, provincialna vikend idila. Potem sem z že rahlo dolgim nosom zdrknil v polmrak cerkve, toda tudi tam se je dogajala zgolj in samo neka navadna maša. No, pa saj imamo skoraj še celo uro časa, sem se tolažil ter se previdno prislinil na enega redkih praznih sedežev tja k neki stari babi, no, saj kaj drugega pa tam notri skoraj ni bilo. Tisti vonj, ki je vel iz njene črne obleke, po repi in rumenem korenju, ki se kuha v kotlu za prašiče, me ni motil, celo toplo domačno mi je deloval, gospa je morala pač še v temi jutra nakrmiti svojo živad, na živce pa mi je šlo, da je neprestano šušteče posegala v svojo torbico, vlačila na plan čajne piškotke, si jih s kmečko požrtnostjo konspirativno tlačila v usta in jih potem, ne grizljala, ampak tako nekako pila, pri tem pa sila odurno pokljala in škripala s svojimi umetnimi zobmi. Mislim, da so se ji možgani bolj ali manj že posušili, saj se je zdelo, da prazna lobanja te zvoke še nenavadno resonančno ojačuje. Tam zgoraj pred oltarjem pa so samo flancali in flancali, pa o nekih misijonarjih sem in o misijonarjih tja, skratka, samo koliko novega ozemlja in duš je Cerkev spet pridobila, o tistem, kar je v meni kar vpilo, pa nič in nič. Le okoli nekih trenutnih političnih ciljev se motajo, me je grizlo, o resnici vere pa nič. Madona, o, Madona, sem trepetal sam v sebi, pa kaj res nihče ne ve in se sploh ne zmeni, da smo tik pred eno najveličastnejših obletnic v zgodovini nasploh. Kajti, in naj še enkrat poudarim, kajti 23. oktobra natanko ob deveti uri zjutraj smo praznovali okroglo 6000. obletnico stvarjenja sveta. Da, prav v nedeljskem jutru (na tisti dan je takrat pač padla nedelja) je leta 4004 pred našim štetjem Gospod Bog Oče prvič rekel: "Bodi ...!" Ura je bila že pet minut do devete, oni spredaj pa so še vedno vztrajno mleli o tistih misijonarjih, tista baba poleg je kot goveja živad neutrudno pokljajoče sesljala svoje piškotke in spreletelo me je, da ne bo nič, sploh nič. (Pa kako smo ga srali za tisto precej bolj obskurno dvatisočletnico našega štetja, to se še dobro spomnim.) Zato sem ogorčen šinil v bližnjo gostilnico, si bliskovito naročil pivo in ga, ko se je tanki minutni kazalček na gostilniški stenski uri iz rdeče plastike dotaknil ničle, dvignil ter v mislih šepnil, na zdravje, Gospod Bog, tole si pa res dobro naredil!

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: