Tehnologija / Biometrična doba

ZDA že nekaj let obljubljajo, da bodo od držav, katerih državljani lahko vstopajo v ZDA brez vizuma, zahtevale biometrične potne liste. Med 27 državami, ki so deležne te posebne milosti ZDA, je tudi Slovenija. Rok za uvedbo biometričnih potnih listov je 26. oktober letos. ZDA pa so že lani prestavile rok za eno leto. Kot kaže, se bo to zgodilo tudi letos, saj je Evropska unija že skoraj prepričala ZDA, naj spet za nekaj časa prestavijo zahtevo po uvedbi novih potnih listov. Večina evropskih držav je ugotovila, da nikakor ne bo uspela uvesti biometričnih potnih listov, in so se raje sprijaznili s tem, da bodo njihovi državljani spet potrebovali vizume za vstop v ZDA. Slovenija pa je ena izmed redkih "brezvizumskih" držav, ki je napovedala, da se bo uklonila ameriški kaprici in do zahtevanega datuma uvedla biometrične potne liste.

Slovenija ima sicer kar dva proizvajalca potnih listov, novomeški Mirage in celjski Cetis, in kljub prepričevanju, da je vgradnja elektronskih komponent v potni list zgolj njegova nadgradnja, so se novi slovenski oblastniki odločili, da bodo zdaj, ko smo v EU, izvedli mednarodni razpis za nove slovenske potne liste. Cetis in Mirage sta pač podjetji, za kateri velja, da naj bi se bogato finančno napasli na državnih travnikih, in ki naj bi bili tesno v navezi z bivšo slovensko vladajočo strukturo. Nova oblast nič ne skriva, da ju namerava kaznovati, saj so ukinili že nekaj pogodb z njimi, kot je izdelava avtomobilskih nalepk in obstoječih potnih listov. Javni razpis za nove potne liste pod taktirko notranjega ministra Dragutina Mateta se je izkazal za precej dvorezen meč, saj je razpis, ki je bil objavljen 4. marca, Državna revizijska komisija 19. maja na pobudo podjetja Prosum v celoti razveljavila in MNZ bo moral objaviti nov razpis, ki lahko slovensko zgodbo z biometričnimi potnimi listi precej razvleče. Tudi prek ameriškega roka, kar bo precej osramotilo ameriški politiki naklonjeno slovensko oblast. Državi sekretar na MNZ Vinko Gorenak je revizijski komisiji v predlogu, da zahtevek Prosoma po reviziji ne bi zaviral aktivnosti MNZ glede razpisa, med argumenti med drugim navedel, da bi bil z uvedbo vizumov za Slovence omajan ugled Republike Slovenije, temu zgledu pa bi lahko sledile druge države, kot recimo Kanada, in tudi same uvedle vizume za Slovence.

Prosum je revizijo zahteval zaradi tega, ker naj bi bil razpis pisan na kožo Cetisu in Mirageu. Bolj zanimiv argument, ki ga je kot spornega navedel Prosum, pa je dejstvo, da merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe v razpisu neutemeljeno visoko nagrajuje (nizko) ceno izdelave potnih listov (79 točk od 100 možnih), merilu zaščitnih elementov pa je namenjenih zgolj 17 točk. Kakovost izdelave in zaščitnih elementov sta po mnenju Prosuma očitno minornega pomena, saj naj bi preprost izračun pokazal, da so vsi dodatni zaščitni elementi vredni zgolj 26 % cene potnega lista z minimalnimi tehničnimi zahtevami. Kdo je Prosum in katera podjetja stojijo za njim, nam ni uspelo izvedeti, ker o tem molčijo. Razpisno dokumentacijo pa naj bi dvignilo okoli 25 podjetij, kar pomeni, da je zanimanje za slovenske potne liste zelo veliko. Na drugi strani pa je skorajda najbolj verjetno, da bosta izbrana Cetis ali Mirage. V slovenski javnosti je bolj malo znano dejstvo, da obe podjetji sodita med pet, šest tehnološko najbolj dovršenih proizvajalcev potnih listov in osebnih dokumentov na svetu. Implementacija potnih listov z biometrijo pa lahko postane tudi zanimiv slovenski izvozni oddelek. Številne države bodo morale zaradi tehnološke zaostalosti lastnih proizvajalcev dokumentov za osebno identifikacijo pomoč poiskati v tujini.

Prednosti biometrije

Celjski Cetis je eden izmed dveh proizvajalcev slovenskih osebnih dokumentov. Vodja razvojnega in raziskovalnega programa v Cetisu Vladimir Tkalec nam je pojasnil, da se pri njih že nekaj let ukvarjajo z uvedbo biometričnih podatkov v osebne dokumente. Med drugim so razvili tudi posebno programsko opremo za biometrično zajemanje slik in poosebljanje slovenskih vizumskih nalepk in dovoljenj za bivanje. Njihova oprema za zajem biometrične fotografije deluje na 11 slovenskih predstavništvih v tujini. "Ob vstopanju Slovenije v EU smo vedeli, da bomo morali imeti v evropskih vizumih posebne slike. Iskali smo način, kako uporabiti biometrijo, da bi hitreje prišli do nekih rezultatov. Ko je začel cel svet govoriti o biometriji kot nekem elementu potnih listov, smo bili dejansko že nekoliko v ospredju, in to še vedno s pridom izkoriščamo," pravi Tkalec. "Od leta 2003 izvajamo razvojni projekt našega biometričnega potnega lista SIPASS. Bistvo vsega je spraviti biometrične podatke, kot je slika obraza in prstih odtisov, na brezkontaktni čip, ki ga ni treba nikamor vtakniti in je berljiv na razdalji 10 centimetrov." Čip, na katerem bodo biometrični podatki, naj bi bil po priporočilih mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO, ki skrbi za razvoj in določanje varnostnih standardov, med dvema vizumskima stranema, kar je najslabša možnost, na zadnji platnici ali na podatkovni strani potnega lista, kjer so zapisani podatki o imetniku potnega lista. To je možno le, če ima potni list polikarbonatno stran (to je laminat, na katerega se lasersko v globino zapisujejo podatki). Toda polikarbonatna zaščitna stran, kakršno ima slovenski potni list, je malodane svetovna posebnost. V Evropi obstajajo le štirje proizvajalci potnih listov, ki obvladajo to tehnologijo. Poleg Cetisa tudi novomeški Mirage in še trije ali štirje proizvajalci potnih listov. Večina držav ima v svojih potnih listih običajno papirnato podatkovno stran. Barbara Sušin, projektni vodja v Cetisu, pravi, da je glavni vzrok v ceni, saj je oprema za vpisovanje na polikarbonat bistveno dražja.

Največja težava pri uporabi biometričnih potnih listov naj bi bil zapis podatkov. Večina evropskih držav bo izvedla ali že izvaja pilotske projekte, kako zadeva deluje v praksi. Toda Slovenija je preskočila ta korak in si želi uvedbe biometričnih potnih listov do roka, ki so ga postavile ZDA. "Mi smo ugotovili in tudi druge študije kažejo na to, da je pri samih operaterjih zelo veliko problemov. Pri zajemanju obraza in prstnega odtisa je veliko določil, kakšna morata biti. Operater seveda ne ve, ali je zajeta slika primerna ICAO-fotografija," meni Tkalec. Napačno zajeti biometrični podatki pa lahko imetniku potnega lista precej zagrenijo življenje, saj se bo soočal z nenehnimi težavami na mejnih kontrolah. Posebnega izobraževanja bodo deležni tudi fotografi, ki se ukvarjajo s slikanjem za dokumente. Fotografiranje bo drugačno kot danes in slike bodo morale zadoščati številnim merilom, kaj vse se bo moralo videti na sliki. Denimo oči so lahko zamaknjene največ za pet stopinj, pogled mora biti frontalen, vidni morata biti obe ušesi ... Slika bo biometrično pripravljena, če bo zadoščeno recimo 30 pogojem. Pet pogojev bodo morali izpolnjevati fotografi, za ostale pa naj bi poskrbela programska oprema. Težave naj bi sprva imeli tudi birokrati, saj bo treba pravilno skenirati in zajeti fotografijo, ki bo shranjena na podatkovnem čipu. "Mi smo problem rešili s projektom SiCAP, ki omogoča inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov. Naredili smo 'one klik' foto softver. Slika se vstavi v čitalec in se nato obdela in pripravi za primeren biometrični zapis," razlaga Tkalec. Sicer pa še ni povsem jasno, ali bodo sprva v čitalce tlačili klasične fotografije, kot je sedanja praksa, ali pa bodo digitalne kamere postavljene že na upravnih enotah.

Naslednji trije razvojni koraki biometrije so biometrični zapisi prstnih odtisov, zenice ali šarenice ter DNK-ja. Biometrija prstnih odtisov pa bo uvedena že čez nekaj let. Pri Cetisu pravijo, da se tudi z odvzemom prstnih odtisov ukvarjajo že nekaj časa in so naredili kar nekaj pilotskih projektov znotraj podjetja. Prstni odtisi bodo veliko bolj delikatna zadeva, tudi pri njihovem odvzemu. Prsti odtisi bodo še posebej zaščiteni, saj bo moralo priti do meddržavnih sporazumov, katere države jih bodo lahko preverjale. Na drugi strani pa se pojavljajo tudi problemi z osebami, pri katerih je težko relevantno zajeti prstne odtise, kot so otroci ali invalidi. Druga težava bodo tudi preverjanja, saj bo mejna kontrola trajala nekaj dlje. Poleg tega pa bo treba tudi določiti, koliko lastnosti prstnega odtisa bo zadostovalo za verifikacijo. Minimum forenzikov naj bi bil sedem lastnosti.

Sicer naj bi bili odvzemi prstnih odtisov in njihova primerjava v podatkovnih bazah, ki jo izvajajo v ameriških lukah in letališčih, velik uspeh, saj so odkrili številne iskane osebe. Med drugim so prijeli celo nekega nemškega zdravnika, ki je kot študent povzročil neko prometno nesrečo v ZDA. Pri tem so mu odvzeli prstne odtise, ki so jih digitalizirali, na njihovi podlagi pa so ga veliko let pozneje prijeli pri ponovnem vstopu v ZDA.

Novomeški prototip

Vstop v zgradbo Cetisa, ki se ukvarja tudi z drugimi tiskovinami, se zdi nadpovprečno varovan. Toda obisk novomeškega Miragea je zgodba zase. Za kratek pogovor v njihovi zgradbi je bilo treba dobiti privoljenje MNZ. Že pri vhodu pa postane jasno, da se zelo radi ukvarjajo z varnostnimi tehnikami, saj je najbrž edino ali pa eno redkih slovenskih podjetij, kjer zaposleni vstopajo s pomočjo naprav za biometrično skeniranje očesnih zenic. Novomeški Mirage sodi med svetovne pionirje v razvoju biometričnih potnih listov, vsaj takšnih, za kakršne naj bi veljal neki evropski ali pa tudi globalni standard. "S projektom razvoja biometričnih ali digitalnih potnih listov se ukvarjamo že od leta 2003. Spomladi tistega leta smo se začeli pogovarjati z našimi evropskimi partnerji in dobavitelji, čeprav takrat še ni bilo jasno, kako bodo ti procesi potekali v posameznih državah, in da je uvedba brezkontaktnega digitalnega medija v vse, predvsem pa identifikacijske dokumente prihodnost. Ideje so bile stare že desetletje, toda bile so tehnično neizvedljive," razlaga pomočnik direktorja Miragea Joško Strniša. Nato se je oblikovala skupina sedmih evropskih podjetij, ki so zasnovale projekt izdelave evropskega potnega lista. Sočasno je Evropska komisija prišla na podobno idejo, da bi morali oblikovati koncept, kako standardizirati določene stvari, da bi se izognili množici rešitev v vsaki državi posebej. Leta 2003 je bila oblikovana tehnična skupina EU, pripravili so razpis, oblikovan je bil fond sredstev za razvoj, v začetku leta 2004 pa je podpisala sporazum s skupino sedmih evropskih podjetij o medsebojnem sodelovanju za razvoj evropskega digitalnega potnega lista. Mirage je bil edino izbrano slovensko podjetje in zaupali so mu proizvodnjo evropskega potnega lista. V tej skupini so zadolženi za kompletno izdelavo potnega lista in personalizacijo. "V tej skupini smo se našli pravi ljudje in v tem obdobju smo razvili in izdelali že nekaj 1000 različnih vzorcev in vrsto prototipov. Zdaj smo v fazi testiranja še nekaterih drugih, dodatnih novih lastnosti in zaščit. Poskušali smo zajeti vse obstoječe standarde, ki jih predpisuje ICAO, ISO-standarde, nadgradnje teh standardov ter druge komunikacijske standarde. Nekateri tehnični detajli okoli strukture baze podatkov in njihove kriptografske zaščite pa so še odprta zadeva," pravi Strniša. Sodelovanje pri projektu razvoja EU digitalnega potnega lista pa sicer ne pomeni jamstva, da bo Mirage v prihodnosti izdeloval potne liste za katero evropsko državo, niti da bodo proizvodi ostalih sodelujočih podjetij uporabljeni v potnih listih.

Slovenija je, kot pravi Strniša, zapravila idealno priložnost, da bi prva v Evropi uvedla pilotski projekt uporabe novih biometričnih potnih listov v praksi: "S sodelovanjem v projektu evropskega potnega lista smo imeli do lani jeseni primat na tem področju. Ko smo se pogovarjali z drugimi proizvajalci, smo ugotovili, da smo korak pred njimi. To prednost smo žal izgubili. S tehnično skupino z ministrstva za notranje zadeve smo se dogovarjali, da bi v Sloveniji uvedli pilotski projekt, recimo za diplomatske potne liste. Napravili bi poskusni avtomatski mejni prehod in bi lahko v realnosti testirali tudi digitalni potni list. Idejo so podprli na notranjem in zunanjem ministrstvu in tak predlog naj bi šel pozneje na vlado in v državni zbor. Kot vedno pa se je verjetno končalo pri zagotavljanju proračunskih sredstev." Mirage bo skušal s svojimi proizvodi sodelovati tudi v tujih pilotskih projektih ali javnih razpisih, saj so se sami ali s partnerji že prijavili na številne razpise, nedavno na norveški razpis. "Vse države štartajo s pilotnimi projekti, s takšnimi, kot smo ga mi hoteli organizirati lansko leto. Slovenija pa je sicer tako majhna država, da je uvedba digitalnega potnega lista pri nas lahko pilotni projekt npr. za neko Nemčijo ali Francijo," dodaja Strniša.

Večina razvijalcev novih biometričnih potnih listov njihovo uvedbo zagovarja z dejstvom, da naj bi precej pospešili pretok skozi mejne prehode in jih v prihodnosti povsem avtomatizirali. Zahteva ZDA po hitri uvedbi novih potnih listov naj bi bila postranska zadeva, saj bi prišlo tako ali tako kmalu do biometrične nadgradnje osebnih dokumentov. Za zdaj naj bi bili prehodi lažji zato, ker bo mejni organ samo čital podatke in jih bral na monitorju in mu jih ne bo treba primerjati s potniki ali pa mu ne bo treba več brskati po računalnikih. Popolna avtomatizacija mejnega prehoda na podlagi obrazne prepoznavnosti je zadeva prihodnosti. "Kamere, ki so jih sposobni narediti največji svetovni proizvajalci, nimajo takšne resolucije kot oči. Slika v čipu pa prav tako ne more imeti tako velike strukture podatkov. Avtomatski prehodi na podlagi obraznih značilnosti so sicer neki cilj v prihodnosti. Ideja je lepa, vendar mislim, da še dolgo ne bo zaživela," pravi Strniša. Kaj pa skeniranje očesa, tako kot identificirajo zaposlene in obiskovalce v njegovem podjetju? "V začetku so bile sicer ideje, da bi uvedli tudi verifikacijo očesne roženice kot enega od biometričnih elementov. Problem je tehnologija. Če bi zdaj uvedli čitanje roženice, bi čakalni čas na mejnih prehodih precej podaljšali. Lahko si predstavljate, kaj pomeni samo sekunda ali dve daljši čakalni čas na kakšnem ogromnem mejnem prehodu v New Yorku."

Druga prednost, zakaj novi potni listi, pa naj bi bila zaščita pred ponaredki. Že sedanji potni listi so vse prej kot naklonjeni ponarejevalcem, saj so zaščiteni s številnimi fizičnimi zaščitami. Digitalne zaščite pa naj bi potni list povsem zaščitile pred zlorabami. "Za mojo oceno je zaščit toliko, da smo že sami sebi zagrenili življenje. Vsak čip ima svojo številko, ki jo proizvajalec zapeče v ROM. Ta številka je neizbrisljiva, lahko pa se prebere kadarkoli, in to je zame najboljši način izsledljivosti. Proizvajalec čipa točno ve, kam in komu je dal čip. Če se čip zamenja, se pojavi nova številka ali pa je sploh ni. Podatkov po zapisu na čip pa v večini primerov ne bo mogoče več dopisovati ali spreminjati," še dodaja poddirektor novomeške tehnološke gazele.