Max Modic

9. 9. 2005

Mladina 36

Družba

Pokaži mi ljubezen

Pogled na goloto, kaj šele spolnost, ostaja tradicionalno travmatičen. Tudi v Sloveniji?

Grški Dioniz po hierarhični lestvici ni sodil med prvoligaške bogove. Bil je le navadno božanstvo, ki so ga ljudske množice hudo rade častile. Dioniz je imel nanje neprimerno močnejši vpliv od nadrejenih bogov. Slednjih so se ljudje v prvi vrsti bali, saj so bili nekaj takega, kot so današnji ministri, ki lahko, če se jim kakorkoli zameriš, v svoji samopašnosti naredijo ogromno škode skupnosti in posameznikom, medtem ko se da z občinskim uradnikom, dejanskim vzvodom oblasti, načelno vse zmeniti. Če ne pri okencu, pa za šankom, kamor ministri zaidejo samo v predvolilnem obdobju. Dioniz je bil božanstvo pomladnega cvetja, vina, užitka in ekstaze, upodabljali pa so ga kot kombinacijo postavnega mladeniča, razigranega kozla in pohotnega bika. Grški kult Dioniza naj bi izviral iz Male Azije oziroma z Bližnjega vzhoda, Dionizove fešte, ki so običajno sledile trgatvi, pa so bile pravi ognjemeti nebrzdanega veseljačenja. Vino je teklo v potokih, jedače je bilo na pretek, razvratu in strastnemu onegavljenju ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj se takim aktivnostim v turističnem žargonu reče all inclusive. Dionizov kult so razumljivo častili tudi stari Rimljani. Za lastne potrebe so ga sicer preimenovali v Bakhovega, še zlasti pa naj bi bil priljubljen v Pompejih. Poleg Dionizovega kulta je obstajal tudi Dionizov misterij, obredno dejanje, s katerim so mlado žensko, bodočo nevesto, pripravili na vse hude reči, pa tudi na užitke, ki se ji obetajo v zakonu. Kot je znano, se nekaj podobnega še zmeraj odvija na zaključnih izletih slovenskih maturantov, ki si na grški obali in pripadajočih otokih masovno razširjajo obzorja, poglabljajo znanje o antični kulturi in umetnosti ter po svojih najboljših močeh z aktivno udeležbo pripomorejo k ohranjanju starodavnih šeg in običajev.

Med najbolje podkovanimi dionizičnimi ambasadorji, ki se nesebično angažirajo v prid obrednega izročila, po pisanju britanskih medijev zadnje čase prednjačijo britanski državljani in državljanke. Britanci se do štirih, petih zjutraj ne ločijo od vrčka piva za šanki na gosto posejanih barčkov po turističnih naseljih Rodosa in Zakintosa, na katerih se ob modernih ritmih in glasnem rjovenju publike zvirajo pomanjkljivo oblečene lokalne lepotice. Britanke z otrdelimi bradavičkami v premočenih mikicah vihrajo po plesišču ali pa se zalizujejo s priložnostnimi osemenjevalci. Britanski bakhanti se včasih malce stepejo, mimogrede posilijo kako manj razpoloženo kolegico, največkrat pa zavijejo na plažo, kjer iz sebe vržejo prekomerno količino cenenega piva, s sebe pa prešvicano garderobo z gatami vred ter se navdahnjeni z nočno svežino jonskega zraka goloriti podijo za nič topleje oblečenimi, za parjenje godnimi ženskimi oblinami. Na prostem se vrstijo orgije, skupinski seksi, priložnostna fafanja in slična ikonografija iz starodavne zapuščine, ki, skrbno zasenčena, na naslovnicah britanskih časnikov viša naklade. Da se Britanija in Britanci ob tem zgražajo, je v duhu ponarodele maksime "No sex please, we're British" nekaj povsem normalnega. O britanski fobiji pred nazornimi prizori iz zakonskega življenja priča tudi podatek, da so seksualno ekspliciten tisk in videograme (skoraj) popolnoma legalizirali šele leta 2000. Tisto, nad čemer dvignemo obrv, je naravnost osupljiva grška nehvaležnost, saj tamkajšnje oblasti britanskim negovalcem antične dediščine, namesto da bi se jim zahvalile za 11,5 odstotno višji obisk turistov na grški obali, po novem grozijo z ovadbami zaradi neprimernega vedenja v javnosti in zaradi širjenja javne nemorale. Veste, to huronsko vpitje bi še prenesli in po potrebi sanirali s krajšanjem odpiralnega časa lokalov, pravijo. Kozlanje se da pobrisati in tudi smetja ne more biti toliko, da ga ne bi mogli pobrati. Ampak ta razvrat, ta nemorala, fukanje na prostem in, bog se usmili, javno fafanje, ne, tega pa res ne moremo prenašati. Skratka, ni problem v nasilju. Ni problem v prekomernem konzumiranju alkoholnih pijač. In ni problem v turizmu kot ekološko oporečni gospodarski panogi. Problem je kot vedno v - seksu. Oziroma pogledu na seks.

Travma je v pogledu

Tu ne govorimo zgolj o seksu v obliki eksplicitnega spolnega akta, seks je našemu pogledu in naši nežni psihi očitno nevaren že v obliki zametka želje. Italijani na plažah zlagoma prepovedujejo sončenje zgoraj brez. Ampak samo na plažah, kajti ko bo gospa ali gospodična zaplavala in bo do vratu v vodi, si lahko sname zgornji del bikinija, če to želi. Če ji na pamet pade nezaslišana misel, da bi v morju snela še spodnji del, bodo njeno obsceno dejanje mastno oglobili. Višek moralističnega sprenevedanja je ameriški erotični sejem Adult Expo, ki se v začetku januarja odvija v Las Vegasu. Čeprav se štanti šibijo pod pezo pornografskega materiala, se akterke po hali ne smejo sprehajati gole. Zgoraj brez pa samo v primeru, če imajo zakrite ali prelepljene prsne bradavice. Na sejmišču, kamor mlajši od 21 let tako ali tako nimajo vstopa, je prepovedano tudi razobešanje oglasnega materiala in posterjev s seksualno eksplicitno vsebino. Da ne govorimo o naši nacionalki in komercialki; rit in tiča nervoznega hrvaškega ribiča je nujno cenzurirati s črno pego, medtem ko je razčefukano drobovje po samomorilskem terorističnem napadu v najbolj gledanem terminu primerno za gledalce vseh nazorov in starosti.

Okej, kaj je potemtakem tako hudo narobe s spolnostjo in javno goloto, ki naj bi brezpogojno evocirala željo po spolnosti, celo do te mere, da se razrajcani posameznik ali posameznica ne bi mogla več imeti v oblasti, ko uzreta bodisi par razgaljenih joškov na plaži ali ribičev bingelj na ekranu? Osnovna premisa vsake spolne terapije je konsenzualna ugotovitev, da je spolnost naravna, da ne gre za nekaj, česar bi se morali šele naučiti. Imeti težave s spolnostjo pomeni, da vam nekaj preprečuje, da bi se odzvali tako, kot je naravno. Moralna večina očitno pod "naraven" odziv uvršča bojazen, da bomo ob prvem telesno obarvanem impulzu pofukali svojega najbližjega, zato nočejo tvegati. Ali kot je že v osemdesetih ugotovila Pat Califia, je žal veliko lažje zapreti erotični butik ali pornografski kino, kot pa spreminjati ustaljene in globoko zakoreninjene poglede na spolnost. "Sleherno taktiko, ki jo je mogoče uporabiti za zapiranje tovrstnih ustanov, se lahko uporabi tudi za zapiranje gejevskega lokala. Vsak zakon, ki se lahko uporabi za zatiranje proizvajalcev tradicionalne erotike, se lahko uporabi tudi proti lezbičnim časopisom in feministični stroki." Skratka, ko je prepuščeno zakonu, da ločuje med sprejemljivo erotiko in pornografijo, ki se jo lahko prepove, so posledice reakcionarne in služijo izključno konservativnim, zatiralskim družbenim prvinam. Z eno besedo, kraljestvu predsodkov, predsodki pa so na področju spolnosti številni in zelo različni, vsi po vrsti pa izhajajo iz posameznikove negotovosti glede seksualnosti, iz bojazni glede lastne spolne vloge in iz nezaupanja do drugega spola. "Človek, ki je obremenjen s predsodki, v čustvenem življenju ni svoboden," je večkrat poudaril pokojni dr. Marijan Košiček, ki je dobro poznal vzroke, zakaj se Slovenci v družinskem krogu lažje pobijajo, kot da bi se imeli radi.

Človekov zdravi in prirojeni voajerizem je v bolj optimističnih tonih že pred dobrimi tridesetimi leti opredelil dr. Alex Comfort: "Seks je široko priljubljena igra in vsak aktiven igralec bo verjetno očaran ob pogledu na to, kako poteka njegova igra, če so igralci vredni ogleda. Človeško vedenje ob pravem parjenju je prav tako zanimivo kot ptičje, povrhu pa veliko bolj poučno. Če lahko opazujete druge, počnite to, razen če to ne nasprotuje vašim pogledom na zasebnost. V tej družbi smo prikrajšani za marsikaj, ker nimamo navade, da bi se ljubili v družbi. Če bi se, bi bilo treba pisati manj spolnih priročnikov." Madonca, mar je to res tako težko razumeti?

Slovenske izkušnje

Paranojo pred goloto in seksom v Sloveniji še zmeraj najbolj uspešno širijo rumeni mediji, kar se je vnovič potrdilo s kao paparacovskimi fotkami popularne slovenske pevke, zasačene zgoraj brez na hrvaški obali. Okej, zgodba sama po sebi ne bi bila nič posebnega, če bi fotke poškljocali in jih takoj objavili, kot se to dogaja v svetu. Toda pevkine posnetke so bojda cele tri tedne pred objavo greli v uredništvu in "žrtev" vmes o njihovem obstoju obvestili, tako da je imel njen odvetnik dovolj časa za pridobitev sodne prepovedi objave, ki naj bi bila nato domnevno prepozno in nepravilno vročena. Zakaj bi z objavo fotografij tako zavlačevali? So morda pevko prijateljsko prepričevali, naj pozira za sestrski licenčni magazin, če ne bodo au naturel posnetke brezkompromisno objavili in navrgli tekst o pevkinih nizkih moralnih standardih ter malodane grešnem obnašanju, ker se - pomislite! - brez sramu sonči zgoraj brez v prisotnosti otrok in nedolžnih, nič hudega slutečih slovenskih turistov? Iz dobro obveščenih virov je pricurljala še informacija, da naj bi kako leto prej podoben scenarij ponujali najbolj zaželeni slovenski estradnici, ki pa je tovrstno "sodelovanje" kategorično zavrnila in za nagrado pokasirala nanizanko o uvelem oprsju. Fotograf Gregor Hvastja, ki naj bi pri omenjenem licenčnem moškem magazinu postal nezaželen samo zato, ker je eno do zajčic slikal v pornografskih pozah, sestrska rumena revija pa ga zdaj omenja kot potencialnega zvodnika, pravi, da do golih posnetkov še zdaleč ni težko priti, če imaš pravilen pristop. Konec aprila je eno od punc v dokaj drznih pozah fotografiral pred Kolosejem, Emporiumom in v stari Ljubljani. "Daleč od tega, da bi se ljudje zgražali. Nobenih pripomb ni bilo, tisti, ki jih stvar ni zanimala, so se pač obrnili stran in šli svojo pot, drugi so vse skupaj tiho in z zanimanjem opazovali, nekateri pa so se s punco tudi slikali. Mislim, da smo Slovenci do takih pobud dokaj strpni, čeprav se nekateri mediji trudijo dokazati drugače," komentira Hvastja.

Podobne izkušnje ima slovenski porno gverilec Masad, ki je na javnih mestih posnel že tri amaterske porniče, Kurbo na psu, Pohorje ekspres in Seks nad mestom, pravkar pa montira četrtega z naslovom Naši sosedje, ki izide v začetku oktobra. "En par, en seks v troje, fuk v avtu, fafanje v avtu med vožnjo po prestolnici in provokacije na mestnem avtobusu bi morale zadostovati, da si film ogledate," se nasmehne in doda, da je bil med snemanjem vedno nekdo na straži, čeprav bližnjih srečanj z nestrpnimi varuhi javne morale do sedaj še ni doživel. "Kurbo smo snemali na pustni torek, ker smo bili mnenja, da si bomo na ta večer lahko na ulicah privoščili več, kot bi si običajno. Nobenih težav ni bilo, niti ko smo snemali fafanje na Šuštarskem mostu. Ljudje so se muzali, dajali pripombe, vendar vse dobronamerno." V Pohorje ekspresu in Seksu nad mestom sta v glavni vlogi nastopila Nina in Nejc, edini slovenski zakonski par, ki se lahko pohvali z večkratnim nastopom v trdoerotičnih filmih. "Z Nino sva seksala na stolpu Ljubljanskega gradu in na grajskih hodnikih, zaključila pa s sceno na klopci na Šancah v neposredni bližini gradu. Tistega dne je bilo precej neprijetno vreme, tako da na Ljubljanskem gradu ni bilo veliko obiskovalcev." Masad dodaja, da je v Pohorje ekspresu Nejc med vožnjo po Mariboru sedel za volanom, Nina pa mu ga je medtem vlekla. "Zanimivo je bilo opazovati njihove obraze. Nekateri preprosto niso mogli verjeti svojim očem. Snemali so tudi na obronkih gozda, ko so mimo hodili sprehajalci in dogajanje ni niti najmanj motilo. Nekateri so za hip uživali v predstavi, drugi pa so se delali, da nič ne vidijo. Niti takrat ni nihče znorel in nikogar ni sunila kap."

Mare in Anja sta zaprisežena nudista. Menita, da zanimanje za nudizem na Slovenskem rahlo upada, kar je posledica konzervativne vzgoje in vse slabše splošne razgledanosti, saj starši na otroke prenašajo predsodke, ki se jih potem težko otresejo. "Slovenija je majhna, zato veliko privržencev nudističnega gibanja svojega prepričanja ne želi posebej izpostavljati. V zvezi z goloto je preveč ukalupljenega razmišljanja. Ne vem, če imava samo midva tako srečo, toda pogosto, ko se gola kopava na kaki divji plaži, daleč od radovednih pogledov, ki bi jih utegnila motiti, se od nekje privleče kaka familija in se naguzi v najino neposredno bližino in potem grdo gleda, ker se gola sončiva vpričo njihovih družinskih članov. Na plaži pa prostora, kolikor hočeš. Na koncu popustiva midva in greva drugam. Trdno sem prepričan, da je ekshibicionizma in pohujšanja na oblečenih plažah več kot v nudističnih kampih. Tam ga po najinih izkušnjah ni, čeprav zmeraj naletiš na kakega modela, ki se mirno sprehaja v kopalkah in bulji v ženska mednožja. Če bi mu potegnil kopalke z riti, pa bi se usral od sramu." Hm, kaj pa, če koga prime, saj vesta kaj. "Nič, te pač prime in se diskretno umakneš ali počakaš, da mine. V nudističnih kampih je diskretnost v takih primerih vzajemna, medtem ko na navadnih plažah na to ne moreš računati. Najprej bi strmeli vate in se naslajali, potem pa bi te pa še prijavili. Mislim, da smo tisti Slovenci, ki vztrajamo pri nudizmu, zgledni in zaželeni nudisti."

Za konec se vrnimo v Pompeje, kjer med drugim najdemo tudi pojasnilo za ultra razvratno vedenje britanskih veseljakov z začetka teksta, ki v tem pogledu niso prav nič slabši od nemških, italijanskih, francoskih, ameriških ali katerih koli turistov. Prebivalci Pompejev so pod Vezuvom živeli v stalni nevarnosti. Globoko v sebi so se zavedali, da jim vulkan streže po življenju in da bo z njegovim izbruhom morda že jutri konec vsega, v glavnem pa zaradi brbotajočega vulkana ni bilo ne obupa ne panike. Zdelo se je, da strah budi veselje in voljo do življenja, zato se prebivalci Pompejev niso zatekali k molitvam, temveč k telesnim strastem in uživanju življenja. Dandanes ves svet, angloameriški še toliko bolj, spominja na nekakšne Pompeje. Le da so nepredvidljivi Vezuv v vlogi grozeče nevarnosti zamenjali terorizem in podobne neumnosti.