Paypal - varen način spletnega plačevanja

Sistem plačevanja, ki nam pomaga preprečiti, da namesto vnaprej plačanega zelo ugodnega mobilnika dobimo le prazno škatlo.

Peter Šepetavc  |  Mladina 52  |  4. 1. 2008

Plačevanje izdelkov in storitev prek spleta pri večini ljudi zbuja mešane občutke. Celotna transakcija je sicer zelo preprosta, saj vse opravimo kar iz domačega naslanjača, vendar pa ne moremo preveriti, ali je stran, na kateri plačujemo, dejansko v lasti poštenega trgovca ali pa morda goljufa, ki nam želi ukrasti številko kreditne kartice. Z nekaj izkušnjami je sicer zelo lahko ugotoviti, komu plačujemo in kaj, vendar je še vedno veliko spletnih strani, ki jim številke kartice bodisi nočemo bodisi ne moremo zaupati.

Med njimi so tudi strani s spletnimi dražbami. Na njih večinoma kupujemo od fizičnih oseb in prodajamo fizičnim osebam, te pa kreditnih kartic navadno ne morejo sprejemati, drugi načini plačevanja pa so še manj priporočljivi. Prodajalci namreč plačilo navadno zahtevajo, preden gre kupljeni izdelek na pošto, saj se le tako zavarujejo pred goljufi, ki poslanega izdelka ne bi hoteli plačati. Na dražbenih spletnih straneh imamo na voljo sicer vpogled v prodajalčeve in kupčeve prejšnje transakcije, oboji pa tudi ocenjujejo drug drugega, a vseeno se lahko zgodi, da na primer namesto vnaprej plačanega zelo ugodnega mobilnika v paketu dobimo le prazno škatlo.

Paypal, podjetje, ki je leta 2000 nastalo z združitvijo podjetij Confinity in X.com, se je v začetku usmerilo predvsem v plačevanje storitev prek elektronske pošte, vendar so njegove storitve že do aprila 2000 (torej dober mesec po ustanovitvi podjetja) uporabili v več kot milijon dražbah na dražbeni strani eBay, čeprav je eBay takrat ponujal konkurenčni sistem Billpoint - tega je uporabilo 50-krat manj prodajalcev. Čez dve leti je eBay obupal nad tem, da bi presegel konkurenta, in je Paypal preprosto kupil; za podjetje je odštel 1,5 milijarde dolarjev. V naslednjih petih letih so številne finančne ustanove, tudi tako ugledne, kot sta Citibank in Western Union, poskušale s svojimi rešitvami, vendar Paypalovega položaja na prestolu med spletnimi finančnimi ponudniki nobena izmed njih ni niti najmanj ogrozila. Edina prednost, ki so jo imeli konkurenti, je bila možnosti uporabe v državah, kjer Paypal še ni bil na voljo. Ker je ta svojo mrežo čedalje bolj širil, je tudi s teh trgov hitro izrinil konkurenco, takoj ko je omogočil plačevanje in sprejemanje plačil v novih državah. Danes Paypal nima omembe vrednega konkurenta, prek njegovih sistemov pa se je leta 2006 pretočilo skoraj 40 milijard dolarjev. Paypal je bil sicer pravi inkubator podjetnikov in financerjev, ki so se nato preizkusili pri svojih projektih. Tako so ljudje iz Paypala posredno ali neposredno med drugim povezani z ustanovitvijo podjetij LinkedIn, Facebook, SpaceX, Tesla Motors in Youtube.

Med državami, ki so dolgo čakale na to, da je Paypal omogočil svoje storitve njihovim državljanom, je bila tudi Slovenija. Leta 2004 je Paypal omogočil plačevanje izdelkov in storitev, zato zdaj Slovenci lahko kupujemo pri prodajalcih, ki omogočajo le plačevanje prek Paypala, ne pa tudi sprejemanje denarja od drugih uporabnikov. Podjetje je dolgo obljubljalo, da bo sprejemanje denarja omogočilo "v kratkem", vendar se to ni zgodilo niti z vstopom Slovenije v evroobmočje. Podjetje je možnost prejemanja plačil razširilo na celotno EU šele jeseni 2007 in zadnje mesece imamo končno na voljo skoraj popoln nabor njegovih storitev. Omejeni smo le pri možnosti nakazila s Paypalovega računa na svoj zasebni račun; nakazila ne moremo opraviti neposredno, ampak za to potrebujemo kartico Visa, na katero dobimo dobropis. Na Paypalov račun lahko denar sicer nakazujemo z vsemi bolj razširjenimi plačilnimi in kreditnimi karticami, zato je ta omejitev pri dvigovanju denarja z računa dokaj nerodna.

Paypalova konkurenčna prednost, a včasih tudi slabost je varovanje kupcev in prodajalcev pred zlorabami. Tako podjetje v sporu med kupcem in prodajalcem omogoča povrnitev denarja ogoljufanemu kupcu ali pa prodajalca zavaruje pred neutemeljenimi obtožbami kupcev. Težava pri reševanju sporov je, da se pravice kupcev in prodajalcev nekoliko prekrivajo, tako da so postopki reševanja navadno dokaj dolgi. Če gre za izdelek, ki ga kupec nujno in čim hitreje potrebuje, oziroma imamo na drugi strani prodajalca v finančni stiski, ki potrebuje denar od prodaje, je takrat, ko pri prodaji nastane nesporazum ali doživimo poskus goljufije, postopek prav nerodno dolg.

Kljub razmeroma čistemu perilu v omarah podjetja ima to seveda tudi nekaj sivih lis na duši. Tako je bilo obtoženo nepravilnega obračunavanja provizij pri plačevanju, pogoji uporabe pa so bili v začetku prestrogi do uporabnikov, saj ti v sporih s Paypalom pogosto niso imeli možnosti rešitve spora v svojo korist, ne glede na dejstva. Paypal sicer še danes vse obtožbe zanika, vendar je podjetje po nalogu sodišča pogoje uporabe moralo prilagoditi zakonom o finančnih ustanovah, z uporabniki, ki so ga tožili, pa se je za precejšen znesek pogodilo zunaj sodišča.

Spletne finančne transakcije dandanes niso bavbav. Plačevanje uveljavljenim trgovinam in podjetjem je skorajda avtomatiziran postopek, možnosti zlorabe pa nič večje kot pri plačevanju s kartico v lokalni trgovini s špecerijo. Servisi, kot je Paypal, to varnost sedaj ponujajo tudi, ko plačujemo ali prejemamo plačila od fizičnih oseb. Pa še te nevarnosti ni, da bi nas v temni ulici počakal "kupec" s palico, ki bi nam odnesel prodajani izdelek brez plačila.