Kultura

No dress code

Junglisti, trendovci, ki ne priznajo modnih trendov

Tomica Šuljić  |  Mladina 12  |  25. 3. 2005

Drum and bass je od medijev in javnosti zapostavljen urbani elektronski glasbeni podžanr, v Sloveniji pa že nekaj let živi svoje podtalno življenje v klubih in na lokacijah pod milim nebom. Oblikovale so se ekipe organizatorjev in DJ-jev, pa tudi zvesto občinstvo. Privrženci drum and bassa se v njegovi domovini Angliji imenujejo junglist, tudi rudeboy ali rudegirl (to je oznaka, pobrana iz reggae besednjaka), pri nas pa se pojavlja še izraz drumandbasser. Naziv junglist (džanglist je bil prvotno izraz le za nekoga, ki posluša jungle) danes po vsem svetu označuje poslušalce glasbe drum and bass, ki se je razvila iz jungla, in obiskovalce takšnih partijev.

Kot pri vsaki subkulturi se tudi pri junglistih pripadnost izkazuje z načinom oblačenja, dress codom. Tako kot ste prej prepoznali hipije, metalce ali hardcorovce, danes prepoznate večino tistih, ki poslušajo reggae, drum and bass, hiphop ali kakšno drugo elektroniko, ker pač imajo podoben slog oblačenja. Hiphoperski imidž je postal najbolj razširjen mladinski videz, ki se je iz undergrounda osemdesetih let (široke delavske hlače in Adidas) razvil do današnjih blagovnih znamk, kot so Kani, Ecko in Rocawear, linije oblačil pa podpisujejo tudi zvezde kot Jay-Z ali 50 Cent. K temu sodijo še dodatki, kapice, verige in trakci za ključe, ki so skupaj s kovinskimi pasovi, gornjimi deli tričrtnih trenirk, znojniki za zapestja in rasta trobojnico postali splošni simboli urbane nošnje.

Ali kot pravi Markoman: "Včasih si takoj za vsakega vedel, ali je raper, hardcorovec ali raver, danes pa so sami Slim Shadyji."

Toda junglisti so v tem malce drugačni. Njihova zapoved je namreč no dress code, se pravi, da so daleč od modne uniformiranosti, kakršno so recimo furali raverji. Trenutno nenapisano pravilo ulične scene bi se lahko glasilo: "Bolj ko si alter, bolj si kul." Kot je pretehtal DJ Greg Packer: "Čeprav junglisti nosijo majice založb, je bil videz zame vedno podoben hiphoperskemu. Pri nas v Avstraliji enako kot po svetu." Pri junglistih oblačila niso pretirano ohlapna kot pri raperjih, so pa širša od navadnih, toda predvsem zaradi udobja pri plesu na partijih. Če bi na hitro želeli ujeti tipičen junglistovski videz, bi ga ujeli v samoopisu ameriškega Dieselboya: "Napol oprijete kavbojke, stara trenirka in naključna majica; povprečen junglist ima vse na sebi malo bolj ohlapno, in ko pomislim na tak imidž, vidim tipa s trenirko, zapeto do vratu." Vseeno se je junglistovski trend z leti spreminjal. Londonski DJ Fader se spominja: "Pred leti je obstajal neki vzorec; precej junglistov je nosilo Moscino, Versace in Nike. V precej svetlih tonih, da so izstopali iz množice." John B. pa današnji normalni videz drumandbasserjev vidi med "športnim, hiphoperskim in stonerskim videzom. Sam skušam izstopati, zato se potrudim, da sem videti nenavadno." Sicer se DJ-ji po svetu in za gramofoni večinoma pojavijo v kavbojkah in majicah z raznovrstnimi motivi založb in klanov ter z zajebancijami.

Kult superge

Zadeve pa postanejo smrtno resne pri športnih copatah, ki so nujen standard pri približno 98 odstotkih tipov, pa tudi punce ne zaostajajo preveč v nošnji superg. O resnosti športnega fetiša priča spletna stran http://sneaker.addict.hu, na kateri imate primerjalne posnetke tenisk (in celo nekaj variacij na čevlje) znamenitih svetovnih drum and bass DJ-jev. V Angliji je najbolj priljubljena znamka Nike. Ko je britanski DJ John B. pristal na Brniku, je v letališki trgovini najprej kupil dva Nikejeva znojnika za roke. Pri nas pa ima Nike sloves firme, s katero se identificirajo prej čapci ali raperji (pa še slednji redkeje) kot junglisti, vendar vzorci vedenja po svetu variirajo. Zadnji trend pri nas so bile superge Puma vseh mogočih barv, pred tem so bile zakon bele adidaske. "Adidas, Puma, Nike ..." izstreli firmaško zaporedje obuval Syco, domači obiskovalec številnih partijev zadnjih let. "Poleg tega je trenutno dosti, da imaš na majici čim bolj kul natis ali sliko, drugo niti ni toliko pomembno." Pri nas majice založb in kolektivov nosijo člani krujev in DJ-ji, redkeje feni. Slednji tudi niso globoko impresionirani nad globalnimi junglističnimi znamkami tipa THTC ali vseprisotnega Ecka.

Syco pravi, da večina ve, da ne morejo na parti "uletet' v obleki, lakiranih čevljih pa kravati, po drugi strani pa ne morejo bit' oblečeni kot čapci". Pri junglistih tudi ni opaziti preveč vizualne sorodnosti z raverji, s katerimi sicer žurajo ob istih urah, a na različnih krajih. Razliko med obojimi je pojasnil After, ljubljanski junglist: "Meni so se raverji vtisnili v glavo kot maškare s tehna, jaz pa pridem na parti samo zaradi glasbe in DJ-ja ter se ne oziram na ful druge stvari." Junglisti kadijo in pijejo, drogirajo se bolj malo.

Nasploh pa glede mode, videza in zbujanja pozornosti tradicionalno prednjačijo ženske. Tudi pri junglistih ni drugače. Ker so današnje slovenske junglistke pretežno srednješolke in študentke (moški del populacije premore tudi starejše predstavnike), sta prav pri njih opazna individualizem in svežina. John B. iz izkušenj pripoveduje, da je glede deklet precej odvisno tudi od kraja, DJ-ja in koncepta zabave: "Ko vrtim svoj slog, se tudi dekleta oblečejo bolj v elektro slogu ali tistem iz osemdesetih let." Letošnji look deklet v K4, koncentriranem srečevališču slovenskih drumandbasserjev, je pokomentirala Škrga, študentka in redna plesalka na tovrstnih partijih: "Imaš recimo srednjo šolo, ki je dokaj trendi oziroma pičkohvatna ... Bejbe se uredijo, da ujamejo kakšnega tipa. Potem so študentke, ki hočejo bolj poudariti svoj stil, nekatere pa pridejo samo pogledat in se niti ne obremenjujejo s stilom."

Nasploh se zdi, da je trenutno najbolj trendovska I-don't-give-a-fuck moda oziroma, kot je to opisal član Illegal Crewa Josser, "boli-te-kurac mentaliteta". V njej se skriva resnično zanimanje (post)najstnikov za glasbo, ne pa samo za identifikacijo s subkulturo. V tem smislu je no dress code pravi odgovor na to, kaj nosijo junglisti. Gre jim samo za glasbo in tako lahko razumemo tudi odgovor Mattyja iz novozelandske skupine Concord Dawn na vprašanje, kakšen je njegov junglistični imidž: "Karkoli, samo da je oprano."