Mesto je javno!

Začasna interaktivna cona kot upor proti privatizaciji mesta

Ksenija Hahonina  |  Mladina 19  |  15. 5. 2005

V parku za ljubljansko filozofsko fakulteto je te dni živahno: grafitarji nanašajo barve, nasmejani študentje postavljajo paviljon, ki je pravzaprav lesen pod, pokrit s streho, brigada Radia Študent predvaja glasbo. Sledi obisk policije: okoliško prebivalstvo moti preglasno veseljačenje. "To je tudi poanta naše akcije," je pojasnil Emil Jurcan, eden od organizatorjev projekta TEMP, ki je v parku med 4. in 12. majem združil več posameznikov in skupin. "Javni prostor se danes jemlje le kot ostanek zasebnega sektorja. Parki postajajo vrtički, na katerih rase solata. Mesto je denacionalizirano, vmes pa nastajajo degradirana območja, kot je nekdanja tovarna Rog," je opozoril bradati Emil. "Zavedamo se nevarnosti takih sprememb," se je pogovoru pridružil študent sociologije kulture Gregor Kosi, "prepoznavamo jih kot probleme in proti njim protestiramo tako, da odpiramo subjektivni javni prostor, na primer s postavitvijo našega paviljona TEMP, ki je primerek kritične arhitekture."

Javni prostor po njunem mnenju postajajo nakupovalni centri - takšna izguba javnega, ki je bistveno za politično sfero, pa pomeni preračunljivo upravljanje življenja v korist zasebnega kapitala. "Dober primer pomanjkanja javnega prostora, v katerem se lahko demonstrira kakršno koli nezadovoljstvo, je gladovna stavka izbrisanih," je pojasnil Grega. "Ko se je skupina izbrisanih odločila za protest, so jih nasilno odstranili iz stavbe na Trgu republike ... Stavka je bila prestavljena v zasebna stanovanja prostovoljcev. Vprašanje, ki se pri tem postavlja, je, ali lahko govorimo o demokraciji brez obstoja javnega prostora."

Je demokracija danes potisnjena v kuhinjo, za gostilniški šank in v spletno oziroma elektronsko stvarnost? Samostojne skupine DOST.JE, kitchtm, CODE EP, LJUDMILA, študentska revija AGREGAT, K 16 in drugi, ki so se združili v projektu TEMP, v svoji zloženki in skupni izjavi poudarjajo, da svetovni splet ni prostor izražanja, temveč orodje. Da komunikacija v kiberprostoru poteka samo do neke stopnje in zaradi deteritorialnosti ostaja nevidna. Prehod Slovenije iz socialistične faze superjavnega v superzasebno pa je vse bolj dramatičen.

Tako je še en primer vdora zasebnega kapitala v načeloma avtonomne prostore univerze privatizacija prebivališča K 16 - študentskega kluba filozofske fakultete. "Del kulturnega programa smo začasno preselili v paviljon TEMP-a in sedaj iščemo nadomestne prostore," je pojasnila predstavnica K 16 Nika Gabrovšek. "Sploh se ne čudimo, da so študentski prostori oddani v najem, saj je to v skladu z dogajanjem po vsej Sloveniji." Ko je K 16 dobil več kot tisoč podpisov nezadovoljnih študentov, so se napotili k dekanu. "Dekan nam je zagrozil z ukrepi, med drugim tudi z izključitvijo s fakultete z obrazložitvijo, da svojega protesta nismo prijavili," je ogorčena razložila udeleženka TEMP-a in absolventka umetnostne zgodovine. "Take grožnje se mi zdijo neupravičene, saj se nas je zbralo vsega skupaj kakih dvesto študentov, in to med odmorom - torej pouka nismo motili."

Vendar, kot opozarjajo tempovci, komunikacija študentov s študentskimi klubi in z drugimi uradnimi zastopniki ni samoumevna, ravno nasprotno, je čedalje težja. "Študentske organizacije so brezidejne in skomercializirane," je komentiral študent arhitekture Emil Jurcan. Takole je bodočim arhitektom spodletelo povezovanje z njihovim matičnim klubom ŠOF pri organizaciji protesta, ki naj bi opozarjal na pomanjkanje prostorov za študentske dejavnosti. A se tudi temu nihče ne čudi, saj je predsednik ŠOF-a sin dekana fakultete.

"Danes je pri nas vsaka stvar, ki se problematizira, označena za aktivizem, ta pa je pojmovan kot nekaj slabega, kot neko 'brezvezno bunjenje'," je nadaljeval s teoretično podlago za TEMP Gregor Kosi, ki med akcijo piše podroben dnevnik dogajanja. "Predlagam, da ob tem uvedemo nov nasprotni pojem - pasivizem. Boj za javni prostor je pomemben, kajti ta prostor je apriorno političen in se ne sme getoizirati, ograjevati itd., kar se dogaja z ljubljansko Metelkovo in mariborsko Pekarno."

V bistvu si Gregor pri ljubljanski akciji, ki jo finančno podpirata kulturno ministrstvo in ministrstvo za okolje in prostor, nabira izkušnje za izvedbo podobnega projekta v rojstnem Mariboru. "Ne gre nam za žur - čeprav ta na koncu bo," se je nasmehnil Gregor, "vendar nihče v tej akciji ne bo plačan - niti akademski predavatelji, ki bodo nastopili s predavanji. Akciji se je pridružilo veliko posameznikov tudi med potekom. Fakultetam smo ponudili prostor za študijski proces - za rahljanje akademske strogosti."

Za zdaj organizatorji obljubljajo, da bodo delovali ne glede na pritok denarnih sredstev: "Dokler se kriza javnega nadaljuje, bomo nadaljevali našo avanturo. Dokler se stara industrija ne preoblikuje v kulturne centre ali fakultete, dokler parki ne postanejo dnevne sobe, dokler parkirišča ne postanejo agore, bodo TEMP-strukture klile in rasle."