Kultura

"Sem, kar sem, in nisem vse ostalo"

Reperji na komplaciji lublana.podtalno so politično angažirani

Tomica Šuljić  |  Mladina 22  |  30. 5. 2005

Repersko-hiphoperski veterani in mladci z ljubljanskih ulic so po nekaj mesecih prelaganja končno poslali v trgovine in na ulice izbor izdelkov ducata izvajalcev, ki še niso izdali samostojnih albumov. Kompilacija Lublana.Podtalno po besedilih in glasbenih podlagah poseka dosedanja mejnika 5 minut slave in Hip hop kuh'no. Ne ponuja namreč zgolj vpogleda v lokalno sceno, ampak tudi sliko družbe skozi misli mulcev, ki so iz nekdanjega undergrounda postali modni mainstream. V njihovih besedilih se kaže artikulirana kritika sodobne družbe, ki je razdeljena v dva dela, v analizo politike in predstavljanje okvirov lajfstajla. Pri političnih besedilih so neverjetno angažirani in z marsikatero vrstico presežejo večino povprečnih dvajsetletnikov. Pri lajfstajlu pa ostajajo tipično reperski. Toda vsekakor so njihova besedila tisto, kar bo čez nekaj let referenca za razglabljanje o generaciji.

Globalni kritiki

"Bla, bla, bla, politika in seks," pravi refren prispevka hiphoperske sekcije Code.EP Ironic Tronic, ki odpira plato. Kombiniranje obeh se skozi pronicljivost in ironijo, s katero se distancirajo od realnega stanja, nadaljuje tudi na preostanku kompilacije in pokaže precej slik. Začnejo z globalno kritiko. Drobižek se zapiči v ZDA in Irak: "... prav'jo za Irak, da hočejo demokracijo, zmagajo, vzamejo nafto in pustijo anarhijo... to je plan, odkar fuckin' George Bush vlada, normalen folk pa gleda WTC, k' pada." Samo Boris se zavzema za pravice narodov: "Gnev se razcvetel je na poljanah nepravice ... ena za Palestince, dva za Iračane, tri za Srbe, štir' za Slovence, povsod poteka boj." Samo je "proti Natu že od leta '98".

Naslednja tema je nestrpnost, ki gre mladim reperjem očitno hudo v nos. Brodii se loti teme totalno brezkompromisno: "Ko množicam sejejo v glavo nestrpna dejanja ... potem pa zanikanja in to-ni-res prepričevanja, metanje peska v oči kot za časa počitnikovanja." Nato se konkretizira:"Derejo se džamija mi nismo proti, zakaj se derejo? Zato, ker stojijo daleč nasproti." Skinhede ošvrkne v pasici: "Za podporo se rekrutirajo pobriti pobi, za katere je sovraštvo le novoodkrit hobi." Poleg nestrpnosti je med najbolj nepriljubljenimi totalitarizem. "Zavračam nacionalizem, in kaj če si pol-pol, saj ob pomanjkanju lastne identitete ti tud' narod ne pride prav," pravi Samo Boris. Bistvo reperskega subjekta pa predstavi v vrstici: "Sem, kar sem, in nisem vse ostalo."

Kot za vsako mlado generacijo, je tudi za ljubljanske reperje eden najljubših športov kritika. "Rajca me, da lahko grdo govorim vsem politikom, novinarjem mrhovinarjem, blef kritikom ... Koji sem jaz kurac, da ocenjujem druge?" o smislu kritične poze repa Laganee (sicer glavni pevec skupine Cancel). Pred kritiko mladih ni varen nihče: ne televizija ("Na TV-ju razdeljen enakomisleč lobi."), ne LDS ("Zdravo za takojšnje popotresne obnove za vel'ke ribe, vikende in njihove domove, čakanje in kontejnerje za krike in glasove, vsi enaki, če zanemarimo družbene sloje."), ne cerkev ("Rode velikodušno daruje mašo pod dvometrskim zlatim križem ... ideje, kot je bog, zapirajo v modre kuverte, namesto da se ga čuti, se moli na glas.") Poleg kritike jih zanimajo tudi paradoksi slovenske družbe, s čimer na svojevrsten način skritizirajo tiste, ki so jim blizu. Recimo Drobižek ošvrkne globaliste ("skupina proti globalizmu k ma sponzor kolo") in prohibicijo ("Keber na poziciji, stvar se je obrnila, zdaj mulca pros'ta klošarja za požir'k piva."). V sklop nestrpnosti sodi tudi homofobija, toda mnenja o tem so različna. "Življenje je res lepo, med homofobi diham s polnimi pljuči," nekje sredi vrstic ugotavlja Brodii. Fužinec Unknown pa izraža drugačen pogled: "Na kurac mi grejo pedri, in to povem odkrito, mam tako stališče, ker mi ne sede v rito."

Kot se za reperje spodobi, opišejo tudi socialno okolje, iz katerega prihajajo. Ballau in BMD poskrbijo za podroben opis razmer: "Prihajam iz okolja, kjer življenjski standard pada, na ul'ci vlada slaba volja, vsak'mu je v planu denarnico zredit'." Opis okolja pa je takle: "Socialne podpore je polna moja ulica kokr sperma v jajcih, mor'mo prid't ven iz tega kurca." Samo pa doda še prezir do snoberaja: "Zavračam drage štacune, tiste za bogatune, une k' je kul, da se iz njih kdaj kej sune."

Mesto in lajf

Ob orisu globalnih družbenih razmer se osredotočijo tudi na mesto in svoj vsakdanji lajf. V političnih besedilih so aktualni in liberalni, v opisih vsakdanjika pa tipično reperski. Skoraj brez presežka. Domače mesto v takšni viziji ni prijazen dom: "Lublana je bolj divja kot divji zahod, k' ga itak ni več, prekrile so ga ceste, čist vseen', kok luči, ni nikjer bolj prazno kot ponoč' v mestu." Dabl F in Polly ugotavljata: "Jst že 25 let živim kle, pa še ni nobene frke, če ne štejem parih ropov, od tega en s pištolo, petkrat šivan na urgenci, nikol' po svoji volji." Največji sovražniki so policaji: "Pušijo travo, ki jo vete od kje, itak od nas dobijo," ker "k me vid na cesti taplau, bi rad žepe mi preisku". Sicer pa ljubljanski policisti slovijo tudi po lokalnih gnjavažah, ki drugod po državi res niso vsakdanje: "Na kolesu sem pihal in sem zdaj dolžen kot krava."

Obdelajo tudi posamezne mestne četrti. Medz'l pravi: "Predstavljam Rudnik, če je kje pizdarija, sem ziher jaz pobudnik." Pri surovem opisovanju nedvomno zmaga Pezzy Pezz: "Nove Jarše, malo mesto velkih obupov; si probal, si dobil, pofural, takoj si nakuhal, si nehal, pa dilal, toda zdaj si našmrkal; jaz ti predlagam model skuliri, pa boš z nami enga nafrkal." Refren pa pokaže nedvoumno rešitev: "Kakšni se med sabo strelajo, nam to več ni kul ... pr' nas je kakš'n biznis, pol se nabavka kakšna kila in dost folka 'ma lahk resno pizdarijo, če je ul'ca lačna žila." Rešitev v zviji (kot pravi kanabisu hiphoperski novorek) je tudi praksa drugih, kot razlagajo Ballau in BMD: "Filter zvit v s je, potem kot Supermana med oblake me odnese." A samo v kanabisu, trde droge so out. Drobižek pouči o trdoprogaših: "Junki ima svoj način, kako se modruje, še zmeri to počneš, pa veš, da te uničuje."

Tako kot do družbe so kritični tudi do scene. En krat ena je, da ne marajo pozerjev: "Vse, kar vidim na tebi, je kup dragih cunj, fant je pun, nisi vedel, kaj z denarjem bi, zdaj rad se pretvarjal bi." Enako kritični kot do drugih so tudi do sebe. "... glej vse te reperje se igrat hip hop, glej jih spreminjat svet vsakič, k' imajo nastop," o svoji vlogi na tem svetu razmišljajo DaIIDeuce in Zlatko. Dodajo pa: "Kdor ti je rekel, da razturaš, ti je pošteno zgobcal." Zavedajo se torej, da z repom ne bodo obogateli. Drobižek ironično pripominja: "...kako MC sanja čisto gor zlezt, če gre na dan snemanja ponovno pisat tekst, dejstvo je, da keš jih usmerja, vidijo ga lih tok kokr Stevie Wonder tipke od klavirja." Unknown je še bolj realen: "Baje delaš ful, sam kvantiteta n'č ne obeta, niti srečnega pa zdravega naslednga nouga leta." Nemara se zaradi tega spoznanja zvesto zapisujejo undergroundu. Laganee se undergroundu zapiše s klicem: "Ljubljana, Slovenija, sem balkan boy!" Samo Boris pa bolj deklarativno z vrstico: "Nočem bit glaven, hočem met antikonkaven pogled."

Pravi manifest ljubljanskih mladih reperjev pa je komad Na ulci Pezzyja Pezza, ki povzame vse bistvo ljubljanske ulične filozofije: "Zdaj ti je fino, skor vse pičke ti dajo, a pol ti bo fino, ko ti lastnoročno utrgam glavo? Boli me kurac, kdo si ti, poščijem se ti na zastavo ... Vidiš, vsi smo isti, vsi smo drugačni; eni smo lačni, drugi so tečni, tretji so srečni, četrti so navlečeni. Tako je na ulici življenje, takšen je svet."