MLADINA Trgovina

Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    .čunfa: Venture

    Po dveh lanskih ploščah, ki sta ga izstrelili na domače (ob)klubsko prizorišče, se koprski beatmaker zdaj vrača z najbolj izrazno zaokroženim izdelkom, ki hkrati prinaša rahel odmik tako v razpoloženju kot estetiki. Osnovi novih štirih skladb sicer ostajata ritmično premetavanje in uživaški downtempo, precej večji poudarek pa je tokrat na melodiki zazankanih strunskih vzorcev, ki močno spominja na eksotične (latinsko ameriške) instrumentalne hiphoperske avanture varovancev kultne miamijske založbe Botanica Del Jibaro. Dobijo pa te na plošči Venture precej sodobnejšo, tudi z aktualnimi basovskimi muzikami zaznamovano podobo, s katero .čunfa utrjuje svoje mesto med najzanimivejšimi domačimi beatmakerji. Instrumentalni hip hop za sladokusce. Več

  • Goran Kompoš

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    LCD Soundsystem: American Dream

    Newyorški plesni pankerji, s poveljujočim Jamesom Murphyjem za krmilom, so s tremi ploščami, objavljenimi med letoma 2005 in 2010, pustili neizbrisen pečat v glasbenem dogajanju novega tisočletja. S svojo glasbo so močno vplivali na podobo indie rocka, indie elektronike in vsega, kar se je znašlo vmes, ter mimogrede posneli nekaj hitov, ki so končali na mnogih lestvicah najboljših komadov. Murphy je, vsaj za generacijo X, postal sinonim za »kul«. Zaradi producentskih veščin so ga lovili številni glasbeni somišljeniki, za svoj zadnji album tudi David Bowie, sicer eden Murphyjevih največjih glasbenih vzorov. Ko so LCD Soundsystem leta 2010 najavili razhod in s poslovilnim koncertom razprodali Madison Square Garden, se je zdelo, da si boljšega konca ne bi mogli izmisliti. No, pet let pozneje, menda na Bowiejevo pobudo, je Murphy zasedbo reaktiviral in posnel nov album American Dream, s katerim so se LCD Soundsystem prvič znašli na vrhu Billboarda. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Sporočilo ali provokacija?

    Lani so ob izidu njenega raperskega prvenca 1992 (letnica njenega rojstva) Destiny Frasqueri alias Princess Nokii mnogi napovedali vzpon med hiphop zvezdnice, toda najbrž si je le malokdo mislil, da se bo to zgodilo tako rekoč čez noč. In to kljub temu, da s svojimi (radikalnimi) feminističnimi stališči močno polarizira občinstvo. Moško dominantna hiphoperska skupnost je ne mara, bojda zaradi njene emsijevske tehnične nedovršenosti. Se pa zdi, da je to bolj kot ne krinka za njihovo nelagodnost ob poslušanju Nokijinih rim in spremljanju njenega aktivizma, s katerim podpira ženstvenost, queerovstvo in transspolnost. Resda se tega loteva precej klišejsko, pogosto tudi kontradiktorno, kar pa ne pomeni, da so vprašanja, ki jih odpira, zato kaj manj aktualna. To ne nazadnje potrjujejo tudi njeni koncerti, na katerih v ospredje pridejo ženske. Na odru in pod njim. Več

  • Goran Kompoš

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Gerry Read: New Junk City

    Britanski producent Gerry Read se je s prvimi ploščami znašel na valu postdubstepa, ki je na Otoku na začetku desetletja redefiniral klubsko plesno glasbo. Ne zato, ker bi upošteval estetske smernice novega žanra, pač pa zato, ker so bile njegove reinterpretacije klasičnega chicaškega housa tako radikalne, da je v njih ostalo bore malo starošolskega DNK-ja. S tretjo ploščo ostaja zvest logiki leftfield housa, ki dobi še bolj dodelano in izvirno podobo. Ta ne skriva plesnega izvora, se pa v izrazu, oprtem tudi na jazzovske vzorce, Read zdaj oddalji od getovskih plesnih muzik. Rezultat je izvrstna, raziskujoča plošča sodobne klubske glasbe, ki plesišča ne vidi le kot prostor za zabavo, ampak tudi kot prostor ustvarjalnega navdiha. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Tujec izjemnih sposobnosti

    Ko poslušaš njegovo glasbo in vokalne sposobnosti, ni težko razumeti, zakaj Benjamina Clementina primerjajo z Nino Simone. Še mnogo bolj pa te primerjave oživijo, ko Clementina doživiš na koncertu. V svojih prikupno zmedenih, nelagodno iskrenih in vselej duhovitih pogovorih z občinstvom, je tako rekoč videti kot reinkarnacija »visoke duhovnice soula«. Kar pa ne pomeni, da jo imitira. Vse, kar Clementine na odru zapoje, zaigra ali pove, se zdi povsem avtentično, brez pretvarjanja, z razgaljeno dušo. Za nameček je njegovo sporočilo tehtno, v primeru skladb s prihajajoče druge plošče zaznamovano tudi z močno politično noto. Ni presenečenje, da je bil njegov premierni slovenski nastop v Kinu Šiška razprodan. Več

  • Goran Kompoš

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura

    Melanholični poet

    Pesnik, skladatelj in glasbenik Benjamin Clementine je v zadnjih štirih letih povsem očaral glasbene entuziaste. Pri New York Timesu so ga umestili med 28 kreativnih genijev, ki so zaznamovali kulturo v letu 2016. Damon Albarn je letos v navezi z njim napovedal povratniški album svoje zvezdniške zasedbe Gorillaz. Dela pop glasbo, ampak te ne boste našli na glasbenih lestvicah, vsaj ne visoko. Za svoj prihajajoči drugi album I Tell a Fly je celo napovedal, da ljudem ne bo tako všeč kot prvenec At Least for Now (2015), s katerim si je pridelal nagrado mercury, ki jo podeljujejo najboljšim britanskim ploščam. Razlog? Vedno je bil avtsajder, v življenju in glasbi. Privlačita ga nenavadnost in drugačnost. Poslanstva glasbenika pa nikoli ni reduciral le na zabavo. Več

  • Goran Kompoš

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Maya Jane Coles: Take Flight

    Ustvarjalke so na elektronski sceni v manjšini, toda v ničemer ne zaostajajo za kolegi. Po izvrstni plošči ameriške producentke Jlin je zdaj eno boljših letošnjih elektronskih plošč posnela še britanska producentka Maya Jane Coles, ki je pravkar oddelala turnejo z Depeche Mode. Izraza ni bistveno spreminjala. Osnova vseh skladb z dvojnega albuma ostajata hipnotični house in poznonočno nadubirani downtempo, s katerima očarljivo navigira med klubskim plesiščem in foteljskim užitkarjenjem. Čeprav stavi na preverjen obrazec in plošča že zaradi dolžine ni tako osredotočena, kot bi lahko bila, je na njej kopica izpiljenih skladb, ki jih avtorica ohlapno poveže tudi s svojim glasom. Prepričljivejše od zadnje plošče Trentemøllerja. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Dogodki

    Blues za žur

    Preden so septembra lani napolnili ljubljanske Križanke, so se mnogi spraševali, ali se Prismojeni profesorji bluesa avanture z enim naših največjih koncertnih prizorišč nemara niso lotili preambiciozno. Izkazalo se je, da so bili pomisleki odveč. Pred tem so teren navsezadnje preizkusili že s koncertom v napolnjenem Kinu Šiška. Polna večja koncertna dogajališča pa jim niso spodnesla tal pod nogami. Namesto da bi čakali na naslednje povabilo, čeprav bi to prej ali slej gotovo prišlo, so se raje odpravili v ZDA in tam – če je bilo treba – igrali tudi na ulici. Ja, četverec rad igra skupaj in to čim pogosteje, in ker imajo z nastopi že ogromno izkušenj, so na odru suvereni, njihovi koncerti pa dobro obiskani. Nič drugače ni bilo minulo soboto, ko so s svojim blues rockom na letnem vrtu ljubljanskega kluba Gala hala očarali kakšnih tristo privržencev in zaradi ugodnega vetra tudi bližnje blokovsko naselje. Več

  • Goran Kompoš

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Naomi Punk: Yellow

    Po prejšnji plošči Naomi Punk je bilo videti, da bi zasedba iz države Washington s punkrockovskimi skladbami, ki so se hitro zataknile v uho, lahko pokukala iz podtalja. Surov, umazan zvok in punkovska drža po zgledu Melvinsov ali Nirvane, ki ju je trojec spretno posodobil, sta se zdela izvrstna alternativa polikanemu rocku. No, z novo ploščo je zdaj jasno, da ga preračunljivost ne zanima. Resda na njej ohrani nekaj prepoznavnega pisanja skladb iz preteklosti, toda še več je abstraktnejših, konceptualno zasnovanih (ob)rockovskih zvočnih ekskurzij, sestavljenih tudi iz terenskih posnetkov, s katerimi trojec na preizkušnjo postavi celo okus najtrpežnejših poslušalcev. No, podobnim »eksperimentom« je bil svojčas naklonjen tudi Kurt Cobain. Več

  • Goran Kompoš

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Oneohtrix Point Never: Good Time OST

    Brooklynski sobni sint mojster Daniel Lopatin, bolj znan kot Oneohtrix Point Never, je z zadnjimi tremi ploščami dosegel nekakšen hat-trick. Vsaj kar zadeva kritiški odziv. Po stadionski turneji z zasedbama Nine Inch Nails in Soundgarden, na kateri je podoživel z grunge glasbo zaznamovano mladost, je pred dvema letoma najprej posnel precej ekscentrično, a zelo hvaljeno sintrockovsko ploščo Garden of Delete. Lani je nato kot soproducent podpisal album Anohni, ki je ob koncu leta pristal na številnih lestvicah najboljših plošč. Letos pa je za svoj prvi soundtrack za film Good Time na filmskem festivalu v Cannesu prejel še nagrado za najboljšo izvirno filmsko glasbo. Več