Jure Trampuš
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Politika Za naročnike
Matjaž Han je star 53 let, končal je Ekonomsko šolo v Celju, v mladosti pa je bil rokometni vratar. Že leta 1992 je z očetom ustanovil družinsko podjetje »M&M International«, ki se je nekoč ukvarjalo s tiskanjem etiket za Pivovarno Laško in montiranjem naprav za točenje piva, danes pa s čiščenjem bencinskih servisov, recimo Petrolovih. Han je vstopil v politiko leta 1998, nato je v Radečah postal občinski svetnik, leta 2004 je bil izvoljen v parlament, dve leti pozneje je postal župan občine Radeče, leta 2013 pa vodja poslanske skupine Socialnih demokratov. Lastnik podjetja je ostal ves čas. Šele ko je leta 2022 postal minister za gospodarstvo, natančneje dva meseca pozneje, je svoj delež prepisal na ženo Ljudmilo Han. Je torej uspešen politik in podjetnik, po poročanju portala Oštro in njihovega »Detektorja premoženja« je tudi solastnik družinske hiše v Radečah in počitniške hišice na Hrvaškem v mestecu Mandre na Pagu. Hišo sta zakonca Han kupila leta 2018.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Politika Za naročnike
Franci Delić Zavrl ni kdorkoli, ni navaden podjetnik, majhen lobist, ki skuša preživeti. Je človek z dolgo zgodovino, delal je na Radiu Študent, bil je urednik Mladine in eden izmed četverice, ki jo je preganjala Jugoslovanska ljudska armada. Bil je tudi soustanovitelj Slovenske tiskovne agencije in podjetja Pristop, zdaj je solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu komunikacijsko-strateškega konglomerata Herman & partnerji, d. o. o., in lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom. Gre za podjetja, ki imajo na leto po nekaj milijonov evrov prometa. Bil je tudi svetovalec predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina pa podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, sodeloval je z Mercatorjem in množico drugih podjetij. V dolgih desetletjih si je pridobil veliko izkušenj v odnosih z javnostmi, pri produkciji vsebin, digitalizaciji, lobiranju, s plasiranjem takšnih ali drugačnih zgodb v slovenski medijski prostor za točno določene naročnike.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba Za naročnike
V sredo ob šestih zjutraj se je tik pred sončnim vzhodom v Sloveniji zgodilo nekaj, kar se še ni nikoli. Osrednji medij, javna televizija RTV Slovenija, je neposredno prenašal molitev ob ramazanskem bajramu, prenašal je torej verski obred islamske skupnosti.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Politika
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, socialdemokrat po prepričanju, je v ponedeljek obiskal Gorenjsko, beseda pa je tekla tudi o prenovi zakonodaje, v kateri so opredeljeni načini sobodajalstva. »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja,« je o teh krajih pisal France Prešeren in danes ti živijo predvsem od turizma. Župane zato skrbi, da bo država preveč omejila ali natančneje določila, kdo in kako lahko oddaja svojo nepremičnino v turistične namene, saj naj bi s tem omejila razvoj. Han je župane med obiskom menda pomiril, zakon, ki je v pripravi, naj bi oddajanje nepremičnin v kratkoročni turistični najem omejil na 120 dni. In ne na »drakonskih« 30 ali 60, kot se je ugibalo pred časom.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
Številke ne lažejo / Manj vernikov, manj duhovnikov, manj denarja
Katoliška cerkev v Sloveniji v imenu preglednosti in odprtosti javno objavlja letna poročila. Kar žalostno branje je to, ob naštevanju dosežkov in podvigov, redov in pobud statistika nedvoumno dokazuje, da je pri nas tudi po cerkvenem štetju vedno manj vernikov, vedno manj duhovnikov in le za ščepec novomašnikov.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Charles Michel, predsednik evropskega sveta, je 19. marca objavil daljše besedilo o vojni v Ukrajini. Njegove besede ne puščajo nobenih dvomov. »Dve leti po začetku vojne je jasno, da se Rusija v Ukrajini ne bo ustavila, kot se pred desetimi leti ni ustavila na Krimskem polotoku. Nadaljuje taktiko destabilizacije – v Moldaviji, Gruziji, na južnem Kavkazu, zahodnem Balkanu in še dlje na afriški celini,« je zapisal. Po njegovem mnenju Rusija »pomeni resno vojaško grožnjo evropski celini in svetovni varnosti. Če se EU ne bo pravilno odzvala in ne bo dovolj podprla Ukrajine, da bi ustavila Rusijo, bomo na vrsti mi. Zato moramo biti obrambno pripravljeni in preiti v ’vojno gospodarstvo’. Čas je, da prevzamemo odgovornost za lastno varnost. Ne moremo se več zanašati na druge ali biti na milost in nemilost prepuščeni volilnim ciklom v ZDA ali drugje.« Charles Michel je torej prepričan, da so Evropejci preveč ravnodušni, da se požvižgajo na varnost in da za vojsko namenjajo premalo denarja. Omenimo zgolj za primer – Rusija menda na leto proizvede približno tri milijone kosov topniškega streliva, ZDA in Evropa naj bi bile skupaj sposobne izdelati zgolj 1,3 milijona kosov tega streliva na leto.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Zakaj je smiselno ljudi načrtno odvračati od politike? Za to je več razlogov, a najočitnejši je tisti, ki pravi, da manj volivcev prinese manj nadzora. Zapišimo še drugače, v času, ko večina ljudi zavrača politiko, odločajo tisti, ki so zvesti privrženci točno določene stranke. Ta ima na volitvah zaradi slabše udeležbe razmeroma večji uspeh.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Družba
Peter Klepec ni le mitološki junak, ampak je tudi filozof. Je znanstveni svetnik in izredni profesor, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter tam predava na tudi na Podiplomski šoli. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku, njegov srednješolski učitelj pa je bil Slavko Gaber. Peter Klepec ne skriva, da je levičar, a se hkrati sprašuje, kaj je levica in zakaj je v tem ponorelem svetu pomembna. Vprašajmo se še drugače: bi bil ta ponoreli svet boljši, če bi imela v njem levica kot politična sila več moči? In seveda, zakaj?
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Politika je napovedala osem referendumov. Bomo nazadnje imeli štiri? Dva? Enega?
Za začetek ščepec teorije. Namen referendumov, tega čislanega korektorja predstavniške demokracije, je nadzor nad oblastjo. Če se oblast pokvari, lahko volivci skličejo ljudsko glasovanje o spornem zakonu. Hkrati je referendum orodje v rokah opozicije, ta vlado z njim opomni, naj posluša volivce in volivke. Čisto na koncu je referendum tudi orodje v rokah vladajoče večine ali kar vseh političnih strank, s katerim te volivce povprašajo, kaj si mislijo o posebno občutljivi temi.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Ne zdi se, da je volilno telo pozabilo na afero s sodno stavbo na Litijski cesti. Stranki SD je zadnja Ninamedijina raziskava izmerila zgolj 4,1-odstotno podporo, od januarja se je podpora prepolovila. Obeti pred evropskimi volitvami niso dobri, če bo imela stranka srečo, bo dobila enega poslanca, pa še to ni nujno.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Populisti, nacionalisti in demagogi
Devetega junija bodo v Sloveniji četrte evropske volitve, zato za začetek napišimo nekaj osnovnih pravil. Volilna opravila so se začela 11. marca, organizatorji kampanje morajo poseben račun odpreti do 24. aprila, 10. maj pa je zadnji dan, ko so lahko vložene liste. Nato bo v noči s 7. na 8. junij začel veljati volilni molk, volitve so dan kasneje, neuradni izidi bodo znani že nekaj ur po zaprtju volišč. Letos bo Slovenija v Bruselj prvič poslala devet poslancev, dva več kot na prvih volitvah leta 2004.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Svet
Ali Ukrajina res izgublja vojno?
Nedvomno je Rusija država, ki krši osnovne človekove pravice svojih državljanov. Prepovedano jim je protestirati, prepovedano je dvomiti o predsednikovi misli, prepovedani so mediji, ki so kritični do oblasti. Dober ruski državljan je tih in ubogljiv, država pa zapira, muči in zastruplja posameznike, ki se upajo upreti režimu. Putinizem je totalitarna politična ureditev, Rusija pa država z imperialističnimi težnjami.
-
Na začetku se posvetimo Janševi napovedi, da bo preselil slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, ko bo spet – kot da je to že kar dejstvo – predsednik vlade. Janševa napoved se zdi zgolj provokacija, selitev veleposlaništva pa nepomembna, zgolj simbolna poteza, ki pa razkriva več. Razkriva, komu sledi Janša, razkriva njegov način razmišljanja.
-
Katoliška cerkev je v Sloveniji znova napovedala boj proti zlorabam
Katoliška cerkev je že junija lani sprejela nov »Delovni načrt celostnega programa zaščite mladoletnih in ranljivih odraslih«, s katerim naj bi učinkoviteje obravnavala in preprečevala spolne in druge zlorabe. »Celostni program naslavlja preteklost, sedanjost in prihodnost z namenom, da bi prispeval k sprejetju, predelavi, integraciji in pozitivni usmeritvi izkušnje, ki jo je v našem prostoru prebudila tema spolnih zlorab,« je zapisano v sklepu uradnega dokumenta, ki ga je podpisal predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje.
-
Kako naj stranka SD, ki zase pravi, da je »vedno na strani ljudi«, ljudi o tem res prepriča?
Matevž Frangež, za prijatelje Frangi, je poklicni politik. Politično pot je začel v mariborski študentski organizaciji in se nato hitro uveljavil v Mladem forumu, podmladku tedanje Združene liste socialnih demokratov. Leta 2004 je prvič kandidiral za poslanca, a je bil neuspešen. Štiri leta kasneje mu je uspelo, mandat pa je ponovil še v času druge Janševe vlade. Takrat je živel polno politično življenje, bil je mariborski mestni svetnik, kandidat za mariborskega župana, kasneje državni sekretar v kabinetu Mira Cerarja. Nato je zastal, naveličal se je politike, naveličal se je, kot je dejal, vožnje v Ljubljano in nazaj, prigovarjanja, pogajanj, vsega, kar prinaša ta posel. »Vse življenje sem si želel biti politik. Danes v šali pravim, da moraš paziti, česa si v življenju želiš, ker se ti to slej ko prej uresniči. Toda zato, da spreminjaš svet, ni treba biti v politiki,« je dejal leta 2015. A zunaj politike ni zdržal dolgo, vanjo se je vrnil kot komunikator Socialnih demokratov, kot njihov strokovni sodelavec v parlamentu, postal je predsednik konference SD, v Golobovi vladi pa je sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in s tem desna roka ministra Matjaža Hana.
-
Kdo je že napovedal, da se bo pomeril na junijskih volitvah
Evropske volitve bodo potekale od 6. do 9. junija. V Sloveniji bodo volivci novih devet poslancev, enega več kot prej, izbirali v nedeljo, 9. junija. Volilna udeležba je pri nas na volitvah v evropski parlament nizka, leta 2019 je volilo zgolj 28,89 odstotka volilnih upravičencev, manj kot pol milijona ljudi. Naša država je takrat dosegla tretje najslabše mesto po volilni udeležbi med vsemi evropskimi državami. V EU je volilo za kanček več kot 50 odstotkov volivcev. Ni kakšnih resnih razlogov, da bi se junija slovensko volilno telo, naveličano obljub, afer in nekredibilnih politikov, množično odpravilo na volišča. Udeležba utegne biti še nižja kot pred petimi leti.
-
Slavko Gaber / »Ni vprašanje, ali Robert Golob lahko reši mandat – to je dolžan storiti«
Slavko Gaber je bil nekoč minister za izobraževanje z najdaljšim ministrskim mandatom v vseh vladah velike LDS, bil je tudi eden od podpredsednikov te stranke. Po njenem zatonu se je iz politike umaknil, danes je profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer se ukvarja z vprašanji edukacije. Verjetno je eden od najboljših poznavalcev različnih šolskih sistemov v Sloveniji, skupaj s somišljeniki pa je konec januarja pripravil obširen dokument, ki naj bi postavljal temelje za sistemski premislek o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Gre za alternativno različico »vladnega« nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je v torek predstavila skupina pod vodstvom dekana pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca. Zakaj dva programa? Dve strategiji? Gaber bi na to vprašanje odvrnil, da so razlike že v samem izhodišču.
-
Presenečenje, ki ga je v torek, sredi razčiščevanja, kakšna prihodnost čaka SD, razkril vodja poslanske skupine Levice Matej Vatovec, ni bilo pravo presenečenje. Vatovčevo sporočilo, da so odnosi v poslanski skupini tako skrhani, da se pričakuje odhod Mihe Kordiša, neuradnega voditelja »levega krila« stranke, je bilo v resnici pričakovano. Hkrati je Levica napovedala, da naj bi Miho Kordiša razrešila iz članstva v vseh odborih in v preiskovalni komisiji.
-
Vojko Volk / »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Putin«
Vojko Volk je bil v karieri marsikaj, veleposlanik v Zagrebu in v Rimu, generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve, generalni konzul v Trstu. Opravlja funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Je torej nekakšen svetovalec premiera Roberta Goloba za zunanjo politiko. Volk ni tipičen diplomat, včasih je zelo neposreden in veliko pove. Prejšnji teden se je ustavil pred parlamentom in v spomin umrlim v Gazi prižgal svečo.
-
Potem ko je NSi objavljala propagandne posnetke, opremljene z geslom »Drv ne damo«, potem ko se je pred skladovnico drv slikal Janez Janša, potem ko so se v političnem prostoru pojavile grožnje z referendumom, se je predsednik vlade Robert Golob odločil, da bo stopil korak nazaj. V ponedeljek je v parlamentu napovedal, da bo koalicija spremenila zakonski predlog, ki je predvideval prepoved vgradnje peči na trda goriva v nove stavbe v strnjenih naseljih. Ta člen naj bi odpravila.
-
Slovenija je po tihem ustavila izvoz orožja v Izrael
Orožje in deli zanj niso navaden izdelek, ki je na prodaj komurkoli in kadarkoli. Prodaja orožja je strogo omejena in regulirana. Slovenska zakonodaja določa, da lahko vlada prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst orožja ali streliva. Država prav tako vodi poseben, javno dostopen seznam tega, koliko je bilo vsako leto izdanih dovoljenj za izvoz, prenos, uvoz ali prejem vojaškega orožja in opreme.
-
Myriam François, režiserka, pisateljica, avtorica odmevnih dokumentarcev, se je v ponedeljek zvečer na britanski televiziji Sky News pogovarjala o dogajanju v Rdečem morju, o napadih na tovorne ladje in povračilnih napadih letal ZDA in Velike Britanije na položaje hutijevcev. Novinarka jo je vprašala, ali se je morda ameriška administracija odzvala prepozno, ker naj bi bile zaradi akcij hutijevcev ogrožene milijarde dolarjev. »Bombardiramo eno od najrevnejših držav na svetu,« je jezno odvrnila Myriam François. »Bombardiramo jo, ker nekaj ljudi v čolnih podpira Palestince, nad katerimi se izvaja genocid. To je noro, zelo mi je žal, ker Amazonovi paketi zamujajo, tudi moj bi lahko prišel prej, ampak govorimo o genocidu.« Novinarka jo je prekinila, češ veliko ljudi pravi, da ne gre za palestinsko vprašanje, hutijevci naj bi si s tem le povečevali prepoznavnost in pomen. »Če želite ustaviti to, kar delajo hutijevci, razglasite premirje … V Gazi je umrlo že 25 tisoč ljudi, več kot 60 tisoč ljudi je ranjenih, nimajo dostopa do hrane, vode in pomoči. Kako se lahko sploh pogovarjamo o trgovini, ko pa otroke v Gazi operirajo brez anestetikov?«
-
V Sloveniji danes tako rekoč nobeno gospodinjstvo za primarni vir ogrevanja ne uporablja premoga. To je logično, država je že daljnega leta 1994 začela omejevati uporabo premoga ali koksa, pri katerem je vsebnost žvepla previsoka. Postopno omejevanje se je začelo že v socializmu, saj so bila mesta, kjer so gospodinjstva za ogrevanje uporabljala velenjski lignit ali zasavski rjavi premog, izredno onesnažena. Premog takrat ni bil drag, ponekod so ga rudarji dobivali zastonj, v uporabi so bile tako imenovane kolnkarte, s katerimi so rudarji prosto razpolagali. V preteklosti je tako pred klasirnico Premogovnika Velenje v kurilni sezoni stala kolona tovornjakov, ki so lignit razvažali od hiše do hiše. A kot zapisano, čas premoga je minil. Prodaja premoga fizičnim osebam se je v Velenju končala leta 2003.
-
Res znova ječijo tečaji Evrope?
Aleksandar Hemon je bosansko-ameriški pisatelj, po pandemiji tudi elektronski glasbenik, predvsem pa mislec, katerega domovina je nekoč razpadla. Zelo je občutljiv za delitve med ljudmi. Za skrajnosti. Opozarja na nevarnosti, ki jih prinašata nacionalizem in populizem.
-
V Sloveniji lani ni bilo nobenega referenduma. Kar je logično. Referendumi, ki so jih v zadnjih letih razpisale politične stranke, so bili praviloma neuspešni. Morda se bo to letos spremenilo. Nova Slovenija je že na začetku leta napovedala, da bo stranka, če bo vlada s spremembo energetskega zakona »še naprej trmarila«, državljane pozvala, naj zahtevajo referendum. Ker je dovolj! A stvari niso takšne, kot se zdi na prvi pogled.
-
Zdravko Počivalšek 14.785 evrov, Simona Kustec 13.438 evrov, Andrej Šircelj 12.629 evrov, Andrej Vizjak 12.311 evrov, Aleš Hojs 10.079 evrov, Franc Kangler 8829 evrov – to so le nekateri najvišji funkcionarji bivše vlade Janeza Janše, ki so z zadnjo plačo pred letom in pol prejeli najvišja nadomestila za neizrabljen dopust v letih 2021 in 2022. Čeprav je že pol leta povsem jasno, da si teh nadomestil ne bi smeli izplačati in so z njimi oškodovali državni proračun – skupaj je šlo za skoraj četrt milijona evrov, pa denarja od bivših funkcionarjev nihče niti ne terja. Vlada, ki ima edina možnost vložiti tožbe, očitno ne namerava sprožiti postopkov.
-
Simon Kardum / »Seveda so črni boljševiki zadovoljni, vendar meni ni do smeha«
Simon Kardum je izkušen državni uradnik in izkušen kulturni menedžer. Ko je, kot edini človek od zunaj, poleti postal član nove uprave RTV Slovenija, se je zdelo, da bo lahko javnemu mediju pomagal. A to se je samo zdelo, po štirih mesecih in pol mandata je nepričakovano odstopil in v odstopni izjavi zapisal, da je bilo vse skupaj precej »bedno«. V tej hiši se, tako Kardum, »ne more in ne sme ničesar spremeniti, če pa se že kaj hoče spremeniti, se spreminja le zato, da se ne bo ničesar spremenilo«.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Družba
Dr. Barbara Rajgelj je profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica, aktivistka, ustanoviteljica ljubljanskega Pritličja, predvsem pa ženska, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski družbi. Včasih je prav jezna, a vseskozi izredno čuteča in vztrajna pri preganjanju teh ali onih sistemskih krivic. Je tisto, česar v slovenski družbi primanjkuje, je klasična, kritična javna intelektualka, za katero sta javnost in njen pomen polje njenega delovanja. Takšni ljudje so za družbo izredno dragoceni.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto težkih odločitev Anžeta Logarja
Lani, ravno v prazničnem času, je poslanec SDS Anže Logar napovedal, da se bo zgodilo nekaj čudovitega in velikega. In smo čakali. Čakali in čakali. Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, čitalniški krožek, ki prireja pogovorne večere, njegovemu društvu pa so se pridružili oportunisti različnih vrst in političnega pedigreja. Cilj društva je boljša Slovenija, povezana in združena v prihodnosti najlepših sanj. Pustimo cinizem ob strani – nič ni narobe, če se po državi pojavljajo različne politične pobude, če ljudje razpravljajo o prihodnosti, če načrtujejo, kako priti do koščka oblasti. Logarja nedvomno vodijo dobri nameni. Vendar to ni dovolj.
