• STA

    11. 3. 2024  |  Svet

    Tiskovne agencije umaknile fotografijo zaradi suma manipulacije

    Več tiskovnih agencij je s svojih portalov umaknilo najnovejšo fotografijo britanske princese Kate skupaj z njenimi otroki zaradi suma manipulacije. Opozorili so na napake pri levi roki princese Charlotte, poroča britanski BBC.

  • STA

    11. 3. 2024  |  Kultura

    Oskarji / Kdo je slavil na letošnji podelitvi?

    Oppenheimer, ki je prišel na sinočnjo 96. podelitev filmskih nagrad oskar s 13 nominacijami, je na koncu podelitve, ki jo je v hollywoodskem gledališču Dolby vodil komik Jimmy Kimmel, osvojil nagrado za najboljšega, skupaj pa jih je osvojil sedem.

  • Kolesarji in ozaveščanje o sladkorni bolezni

    Kolesarstvo se, predvsem zaradi izjemnih uspehov slovenskih športnikov, uvršča med najbolj priljubljene in prakticirane športe pri nas. Priljubljenost različnih oblik kolesarjenja lahko vidimo na cestah in brezpotjih v naši neposredni bližini. Zaradi množične participacije v svetu kolesarstva pa se povečuje tudi število kolesarskih dogodkov, od klasičnih dirk do brevetov, od ciklokrosov do vzdržljivostnih dirk. Med slednjimi izstopa predvsem Race Across America oziroma Dirka čez Ameriko. To je dirka, kjer morajo kolesarji v dvanajstih dneh premagati približno pet tisoč kilometrov. V zgodovino dirke so se z zlatimi črkami zapisali tudi slovenski kolesarji, ki že vrsto let nizajo vrhunske rezultate.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Uvodnik / Temu smo nekdaj rekli kraja

    Vrniti se moramo leto nazaj, v čas, ko je Golobova vlada še načrtovala uvedbo davka na nepremičnine. Dovolj je bil en nastop zgoraj citiranega Tilna Božiča, da je bila na nogah celotna Slovenija – in Božič ni rekel nič drugega, kot da je treba uvesti davek na nepremičnine in pravičneje obdavčiti premoženje. Dan zatem se je začel medijski pogrom proti državnemu sekretarju (da, mediji radi to naredijo za elito), tako oster in enoten, da se je od njega na koncu distanciral še premier Robert Golob.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba

    Razlika je očitna / Najpremožnejših 10 % lastnikov nepremičnin ima v lasti 37 % vrednosti nepremičnin

    V Ljubljani je mogoče na najemniškem trgu nepremičnin izbirati med zgolj 400 stanovanji, povprečna cena mesečnega najema pa znaša 18,74 evra za kvadratni meter. Za garsonjero ali enosobno stanovanje, pri nepremičninah te vrste je cena približno 21 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da je treba zanje na mesec odšteti okoli 700 evrov oziroma kar polovico povprečne plače, in to brez stroškov. Še bolj nedosegljiv je nakup nepremičnine. V Ljubljani se zdaj prodaja 847 stanovanj, katerih povprečna cena je kar 4595 evrov za kvadratni meter. Kdor želi prvič kupiti stanovanje, bo verjetno zmogel kupiti kvečjemu garsonjero ali enosobno stanovanje, pri teh pa je cena za kvadratni meter seveda še višja. Trenutno je na razpolago 65 takšnih stanovanj s povprečno ceno 5229 evrov za kvadratni meter, kar z drugimi besedami pomeni, da v Ljubljani 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v povprečju stane že 261 tisoč evrov.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Svet

    »Cerkev je med mladimi prešla v polje popolne irelevantnosti. Za cerkev ni hujšega, kot če je ne jemljejo resno.«

    Marta Lempart je soustanoviteljica in vodja Vsepoljske ženske stavke, gibanja za pravice žensk na Poljskem, ki je nastalo leta 2016, ko je na oblast prišla konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) in poskušala dodatno zaostriti že tako eno najstrožjih zakonodaj na področju splava. Zadnjih osem let je vodila največje proteste v državi, na katerih so si prizadevali legalizirati splav in obenem opozarjali na razpad pravne države, na podrejanje sodstva in državnih medijev pod taktirko nekdanje vlade. Po oktobrskih volitvah je stranka PiS namreč izgubila oblast, nasledila jo je nova vlada, ki jo zdaj vodi nekdanji poljski premier in predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ta se je na volitve odpravil z obljubo, da bo povrnil zaupanje v državo in popravil krivice, ki jih je storila prejšnja vlada, pa tudi, da bo legaliziral splav v državi, v kateri je v večini primerov prepovedan že vse od leta 1993. Na začetku tedna se je Marta Lempart mudila v Sloveniji, prišla je, da bi podprla evropsko državljansko pobudo Inštituta 8. marec in drugih evropskih organizacij, tudi Vsepoljske ženske stavke, za spremembo evropske zakonodaje o pravici do splava.

  • Monika Weiss

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Politika

    V posmeh davkoplačevalcem

    Te dni je prvi sodni epilog dobila zgodba, povezana z junija lani zamrznjenimi izplačili državne pomoči družbi SIJ - Slovenska industrija jekla. Odločitev mariborskega upravnega sodišča še ni pravnomočna, vendar nakazuje, da bo morala država – njena agencija Spirit – hčerinskim družbam SIJ verjetno izplačati celotno odobreno, a še neizplačano pomoč ob energijski draginji: gre za 5,6 milijona evrov z zamudnimi obrestmi, te so zdaj okoli 700.000 evrov. Ta epilog odpira vprašanje, kakšne varovalke imajo zakoni za pomoč gospodarstvu. Skupina SIJ bo namreč zdaj do milijonske državne pomoči zaradi visokih cen energije očitno upravičena kljub temu, da so si vodilni matične družbe SIJ – med njimi tudi Tibor Šimonka, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije – za leto 2022 izplačali rekordnih 21 milijonov evrov večinoma nagrad, lastniki pa 5,8 milijona evrov dividend.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba

    Podatki o vrednosti nepremičnin kot državna skrivnost

    Podatki o vrednosti nepremičnin, ki so trenutno javno objavljeni, recimo na spletu, so že precej zastareli. Temeljijo na starih modelih vrednotenja iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, pa čeprav na Gursu že leta razpolagajo z novimi cenitvami in novimi modeli. Zakaj jih ne objavijo? Razlog za to je precej banalen in očitno tudi političen. Marca 2020 so na Gursu spremenili vrednotenje nepremičnin. Spremenili so tipe registrov in uvedli drugačne, veliko objektivnejše modele vrednotenja, ki so se približali tržnim razmeram. Gursove vrednosti nepremičnin so recimo do leta 2020 temeljile na skupnem vrednotenju stavb in zemljišč, zato so bile predvsem hiše z velikimi gradbenimi parcelami ali pa nepremičnine na zemljiščih z veliko vrednostjo, kot so ta v Ljubljani, podcenjene. Novi modeli so ta manko odpravili. Na prvi pogled bi morali biti vsi zadovoljni z napredkom. A je tu nastala težava.

  • Monika Weiss

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba

    »Novi sistem bi bil preveč pregleden, bistveno bolj, kot bi si marsikdo želel«

    Uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja je koalicijska zaveza te vlade in del te zaveze je nepremičninski davek, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, NUSZ, s katerim zdaj občine na leto zberejo nekaj več kot 250 milijonov evrov.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba

    Nepremičnine brez lastnika

    V Sloveniji občine podjetjem ali posameznikom pošiljajo račune za nepremičninski davek – torej nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – avtomatizirano na podlagi podatkov, ki jih dobijo iz javnih evidenc, kot je zemljiška knjiga. A z raziskavo lastništva nepremičnin v Sloveniji in občini Ljubljana so na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) nedavno odkrili množico nepremičnin, stanovanj in stavbnih zemljišč, pri katerih lastništvo ni jasno razvidno. V Sloveniji obstaja denimo kar devet odstotkov nepremičnin, ki so v lasti fizičnih oseb, pri čemer v zemljiški knjigi ni navedena številka EMŠO. To pomeni, da lastnika ni mogoče takoj določiti na podlagi matičnega registra. A v teh primerih obstajata vsaj ime in priimek. Še večja težava je, če ni niti imen. Pri kar treh odstotkih nepremičnin v Sloveniji je v zemljiški knjigi kot tip lastnine vpisana »družbena lastnina«, ki v današnji, kapitalistični družbenopolitični ureditvi kot pravna kategorija ne obstaja.

  • Jure Trampuš

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Svet

    Ali Ukrajina res izgublja vojno?

    Nedvomno je Rusija država, ki krši osnovne človekove pravice svojih državljanov. Prepovedano jim je protestirati, prepovedano je dvomiti o predsednikovi misli, prepovedani so mediji, ki so kritični do oblasti. Dober ruski državljan je tih in ubogljiv, država pa zapira, muči in zastruplja posameznike, ki se upajo upreti režimu. Putinizem je totalitarna politična ureditev, Rusija pa država z imperialističnimi težnjami.

  • Ustrežljivi, prijazni in delovni sužnji

    V teh dneh bi moral minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec odpotovati na Filipine, v Manilo, kjer naj bi podpisal memorandum med Slovenijo in to otoško državo o sodelovanju na področju dela. To se sicer ni zgodilo, saj je bil obisk zaradi usklajevanja besedila memoranduma prestavljen na april. A gre le za manjši zastoj pri že skorajda povsem udejanjenem projektu odpravljanja pomanjkanja delovne sile v Sloveniji s filipinsko migrantsko delovno silo, ki jo zadnja leta uporabljajo vedno številnejše evropske države, tudi sosednje. Za kakšen projekt sploh gre? Zakaj je zanimiv za Slovenijo? In zakaj ravno Filipinci z drugega konca sveta, ne pa tujci iz bližnjih regij, ki prav tako potrebujejo delo?

  • Stanka Prodnik

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Morda raje kar ukinemo državo?

    Končno se je država oziroma njeno ministrstvo za notranje zadeve začelo vesti kot država. In začelo na mejnih območjih, kjer se pojavi največ beguncev, odpirati centre, da ne bi nesrečniki tudi letos tavali mimo hiš in vasi, prestrašeni, kje so in kaj jim vse grozi. Ob tem pa enake neprijetne občutke doživljajo tudi prebivalci teh vasi, ki se prav tako ne znajdejo v teh razmerah, velikokrat pa se jim zdi, da neznanci vdirajo v njihovo intimo in rušijo občutek varnosti. Koliko let smo torej čakali, da bo neka vlada to zmogla? Dolgo, ker politiki so reve, pa raje gledajo stran. Ta vlada je na predlog ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja v četrtek končno sklenila, da na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi uredi izpostavi azilnega doma, ki ima sicer sedež v Ljubljani. Prebivalci so bili ogorčeni, čeprav gre za uporabo obstoječih zmogljivosti države, s katerimi sama razpolaga – in lahko v lastnih prostorih odpre tudi azilni center.

  • Monika Weiss

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Politika

    Primer Rok Capl

    Primer družbe SIJ - Slovenska industrija jekla ne odpira le vprašanja kakovosti zakonov in zakonskih varovalk. Odpira tudi vprašanje delovanja javne agencije Spirit. Golobova vlada je ravno 7. februarja letos podelila polni, petletni mandat direktorju Spirita Roku Caplu, ki ga je na to mesto kot vršilca dolžnosti februarja 2022 nastavila Janševa vlada. Capl je bil kader ministra Zdravka Počivalška; marca 2022 je na državnozborskih volitvah nastopal kot brežiški kandidat stranke Konkretno na listi Povežimo Slovenijo.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Politika

    SD se prečiščuje / Ji bodo sledili tudi v SDS?

    Vilo na Levstikovi ulici v Ljubljani, dolgoletni, podedovani simbol SD z znano fasado, na kateri so nezadovoljni občani lahko pustili grafite, bo stranka prodala. Odločitev o prodaji se časovno ujema z afero »sodna stavba na Litijski cesti« in s prihodom novega generalnega sekretarja stranke Matevža Frangeža, ki se je odločil za čiščenje strankinih bilanc. V SD, kjer so si po zadnjih volitvah nakopali skupaj 1,5 milijona evrov dolgov, so zadnje leto vilo uporabljali za obvodno financiranje stranke. Ustanovil se je Inštitut 1. maj, v katerega se je lani steklo 395 tisoč evrov donacij, del tega denarja pa je nato inštitut pošiljal stranki tako, da ji je plačeval najemnino.

  • NSi razpihuje sovraštvo do pripadnikov nekdaj bratskih narodov

    NSi je vložila zahtevo za »razpis posvetovalnega referenduma« o zakonu o kulturnih pravicah pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. V stranki imajo težave s tem, da bi Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci in Albanci imeli nekatere kulturne pravice, še posebej jih moti možnost, da bi se otroci v šolah fakultativno lahko učili materinščine, kar je sicer mogoče že po veljavni zakonodaji. »Sporni« člen je zgolj določal, da ministrstvo za izobraževanje »omogoča osnovno- in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega ali dopolnilnega pouka ali interesne dejavnosti razširjenega programa šol za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ«.

  • Protiustavni vladni odlok?

    Ko je v času epidemije koronavirusne bolezni vlada Janeza Janše vladala z (vladnimi) odloki namesto z zakoni, sprejetimi v državnem zboru, je marsikdo opozarjal na zlorabo oblasti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, tedaj še odvetnica, je to označila za pravno huliganstvo, ustavno sodišče pa je zaradi protiustavnosti razveljavilo cel kup omenjenih odlokov. Ko je prejšnji teden vlada Roberta Goloba z odlokom posegla v zdravniško stavko, je nasprotna politična stran vanjo usmerila prst, češ da oblast izvaja na protiustaven način. Pa je to res?

  • Luka Volk

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba

    Je umetno vzgojeno meso odgovor na izzive prihodnosti?

    Odkar je Ivo Boscarol prodal podjetje Pipistrel, denar vlaga v različne projekte, najraje v nepremičnine. Kupil je propadli Kolosej v Ljubljani, kjer naj bi nastal nov poslovno-zabaviščni center, lučaj stran je od podjetja Žito kupil zemljišče, na katerem naj bi zgradil sosesko s približno tisoč stanovanji, v Mariboru je kupil poslovne prostore v trgovskem centru City in nakupovalno središče Mercator hipermarket Tabor II, eno od treh največjih nakupovalnih središč v državi. Nedavno je zagnal tudi podjetje Tech4Meat, ki se bo ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic.

  • Nacistični pozdrav kazniv?

    Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, da se 297. člen (razpihovanje nestrpnosti) kazenskega zakonika razglasi za neustaven, ker izrecno ne določa, da sta »nacistični pozdrav« ter »javna in zasebna raba nacističnih simbolov« kaznivo dejanje. Odločitev so sodniki sprejeli z glasovi šestih sodnikov proti trem, pri čemer so proti glasovali Rajko Knez ter Klemen Jaklič in Marko Šorli. Na prvi pogled je videti, kot da bi liberalnejši del ustavnega sodišča preglasoval konservativnega in da so levosredinsko usmerjeni sodnice in sodniki preprečili desno usmerjenim, da bi zahtevali strožjo obravnavo poveličevanja nacizma. A tako je videti le na prvi pogled.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Dva leva

    Komentar / Toninovi demoni

    Ko je bilo slovensko politično vesolje še kolikor toliko v ravnotežju, je nekako veljalo, da je ekscesna, šovinistična, nestrpna retorika v domeni zunajparlamentarnih ali (redkeje) marginalnih parlamentarnih strank desnega vrednotnega roba parlamenta. Tako je dolgo predvsem Jelinčičeva SNS (pa njegove različne odpadniške frakcije) šla v diskurzu čez rob. Kasneje se je to železno pravilo rušilo, saj so začele ogrožene standardne parlamentarne stranke dohitevati in prehitevati ultradesničarje. Spomnite se, kako je Mihael Jarc na jumbo plakatih SLS na lokalnih volitvah nagovarjal ljudstvo s silhueto džamije v okroglem prometnem znaku prepovedi. No, navkljub spogledovanju s populizmom in šovinistično retoriko, ali pa ravno zaradi nje, je stranka z najdaljšo tradicijo v Sloveniji leta 2014 sramotno izpadla iz parlamenta.

  • Luka Volk

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Politika

    Boj za kmete ...

    Kljub negodovanju Evropske ljudske stranke (EPP) je bila prejšnji mesec v evropskem parlamentu potrjena nova, sicer precej okrnjena zakonodaja o obnovi narave, ki predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050. Evropski poslanci so obenem potrdili posodobljeno direktivo, ki razširja seznam kaznivih dejanj zoper okolje, razširjen je bil tudi seznam predvidenih kazni. Direktiva na primer zajema tako imenovana kvalificirana kazniva dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaževanje, ki vodi v uničenje ekosistemov – posameznike ali predstavnike podjetij, ki bi storila takšna kazniva dejanja zoper okolje, bi lahko doletela celo zaporna kazen.

  • Most med naravno in umetno inteligenco

    Pred mesecem dni je Elon Musk v omrežju X sporočil, da je njegovo podjetje Neuralink, ki razvija tako imenovane nevronske vmesnike, digitalne mostove med človeškimi možgani in računalnikom, tovrstno napravo prvič uspešno vsadilo v možgane ohromelega pacienta. Poskus je, kot je značilno za Muska, zavit v gost oblak skrivnosti, saj je vest o kvaziprelomnem dosežku sporočil v redkobesednem tvitu, kakršnekoli podrobnosti o posegu, pacientu ali rezultatih poskusa pa je zadržal zase. Pred nekaj dnevi je (ponovno v omrežju X) sporočil, da testni pacient z mislimi uspešno upravlja računalniško miško oziroma kazalec miške telepatsko premika po zaslonu.

  • Monika Weiss

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Politika

    Poleg naravovarstvenikov jim zdaj vse glasneje nasprotujejo še kmetje

    »Nismo proti poplavni varnosti. Hočemo pa realne rešitve, da smo vključeni v odločitve, kaj se bo gradilo na kmetijski zemlji,« pravi Rok Sedminek, kmet iz Savinjske doline.

  • Gregor Kocijančič

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Svet

    Bolj lažno od lažnih novic

    Že od vzpona prvih prepričljivih sistemov generativne umetne inteligence trepetamo pred prihodnostjo, v kateri bo ta zabrisala meje med resničnostjo in domišljijo in nas popeljala na novo raven v razvoju lažnih novic in politične propagande. Zametki te prihodnosti so že tukaj.

  • Matic Gorenc

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Svet

    Nemčija ljubi zeleno

    Nemški parlament, Bundestag, je 23. februarja potrdil zakon, ki legalizira posest in rabo konoplje v rekreativne namene. Polnoletni Nemci bodo konopljo v manjših količinah lahko gojili doma ali pa jo kupili v nepridobitnih klubih, ki bodo v javni lasti.

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Ni enostavno, to življenje!

    Nacisti so med II. svetovno vojno šoštanjski družini Pirečnik vzeli otroka, enoletnega Ivana, poslali so ga v Nemčijo, kjer ga je prevzel, posvojil in ponemčil neki bavarski par. Ivanovega očeta so v celjskem Starem piskru ustrelili kot talca, mater Pavlo so poslali v Auschwitz, a ga je preživela. Po vojni je sina iskala in iskala, toda ko je na začetku petdesetih let končno odkrila, kje živi, ji ga niso hoteli vrniti. Tudi nemško sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.

  • Komentar / Žensko vprašanje

    Vsakoletni mednarodni praznik žena je vedno zmes profanosti vsakdanjega življenja in večnih prevratniških idej političnega feminizma. Na eni strani stojijo oguljene fraze, čestitke in enkratno moško potrošniško zavzetje cvetličarn in čokoladnic. Na drugi se zlasti med ženskami krepi nelagodje, ker feministični boj po dobrem stoletju še vedno ni odpravil družbenih razlik med spoloma. Očitno je feminizem še vedno razpet med starim reprodukcijskim eksistencializmom in esencializmom odprave številnih diskriminacijskih praks. Večja politična participacija žensk še vedno ne pomeni ustrezne ekonomske vključenosti, enakopravnost ne prinaša večje enakosti. Troje najbolj izpostavljenih primerov, pravica do splava, enakopravnost zaposlovanja in primerljivost plač, ostaja odprta agenda 21. stoletja celo v EU, nekakšnem Olimpu ženske afirmacije. Še več, prav tu konservativna politična agenda vse bolj preveva tudi generacijo Z in jo v identitetnem antagonizmu spolov vrača v stare okvire moškega paternalizma. Feministični politični aktivizem ostaja očitno vpet v vedno nove družbene antagonizme. Emancipacijska moč ženskega vprašanja na oltarju zgodovine zato ni samoumevna, navkljub tradicionalnemu dnevu žrtvovanju za 8. marec.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kolumna

    Komentar / Nevarno

    Emmanuel Macron je nedavno dvignil vihar, ko je rekel, da bi Nato utegnil poslati svoje čete v Ukrajino. Tam so sicer inkognito že zdaj zahodni vojaški svetovalci. A odkrit prihod Natovih vojakov bi drastično zaostril konflikt in grozila bi celo jedrska vojna. Ni čudno, da so Amerika, Nemčija, Anglija, Poljska, Slovenija … nemudoma zanikale možnost, da bi na bojišča poslale svoje čete.

  • Vesna Teržan

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura

    Intelektualna širina in svetovljanstvo

    S 1. januarjem se je izteklo leto, uradno posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju. A ko govorimo o njem, ne govorimo le o njegovi arhitekturi in urbanizmu, ampak predvsem o modernizmu in njegovi vlogi v družbi, kajti Ravnikar pooseblja prav to. Modernizem je prelomil s predhodnimi arhitekturnimi praksami in načini načrtovanja, spremenil je razmišljanje o arhitekturi in njenem namenu ter se osredotočil predvsem na njeno funkcionalnost. V svojem bistvu ni slog, ampak družbeno gibanje, ki je že v prvi tretjini 20. stoletja vzpostavilo novo paradigmo, pa tudi nov arhitekturni izraz. Tako so arhitekti modernisti z Atensko listino, ki jo je nekoliko po svoje zapisal in leta 1943 objavil Le Corbusier, svetu predstavili nova načela v urbanizmu in arhitekturi. Iskali so nove koncepte socialnih stanovanj, preizkušali stanovanjske tipologije in iskali optimalne stanovanjske tlorise, uvajali industrializirano gradnjo, rabo prefabriciranih gradbenih elementov, sledili novim tehnološkim možnostim in gradbenim materialom (beton, jeklo, steklo …) ter njihovi brutalni estetiki, zato tovrstno arhitekturo poimenujemo tudi z izrazoma brutalizem in funkcionalizem. Eno izmed znamenitih gesel tega gibanje je »form follows function« (oblika upošteva namen oziroma funkcijo), veljalo pa ni le za arhitekturo, ampak tudi za industrijsko oblikovanje in notranjo opremo.