Marcel Štefančič jr.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Kultura | Film
Chris (Emile Hirsch), idiotski teksaški diler, sklene, da bo likvidiral svojo mamo – z njeno zavarovalnino kani odplačati mafijski dolg. Jasno, oče (Thomas Hayden Church), zdaj poročen z drugo žensko (Gina Gershon), ga sunkovito podpre.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Družba
Gore Vidal, nedavno umrli ameriški pisatelj in esejist, je leta 1998 v reviji Vanity Fair objavil esej Vojna doma, v katerem je napadel ameriško vlado, ki pod pretvezo »lažne vojne proti mamilom in terorizmu« gazi ustavo, državljanske in človekove pravice, množično prisluškuje ljudem, jim kontrolira urin, jih nenehno profilira, preiskuje in elektronsko nadzira. Povsod. Tudi na delovnih mestih. In letališčih. »Mamila. Če ne bi obstajala, bi si jih morali naši vladarji izmisliti, da bi jih lahko potem prepovedali in večino prebivalstva izpostavili aretacijam, zaporu, zaplembi premoženja in podobnim rečem.« Ameriko je videl kot represivno, nedemokratično deželo, v kateri nimaš več zasebnosti in v kateri ne moreš več početi tega, kar hočeš. Razlog več, da se je v Ameriki počutil kot kak Rus: kamor greš, moraš pokazati osebno izkaznico! Šele potem greš lahko naprej – skozi rentgen!
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Politika
V Sloveniji se vsak dan zgodi kaj starega. »Slovenci niso še nikoli bili tako brez misli kakor sedaj, nikoli bolj omejeni kakor sedaj, nikoli bolj kratkovidni.« Tako je pred skoraj stotimi leti pisal Srečko Kosovel. V Pravici, zbirki njegovih misli, ki jih je nedavno ponatisnila založba Sanje, popisuje »ta strašni čas, neurejeni čas«, »temni čas korupcije, prodanosti, mrtvila, sleparije, bolezni, krivice, želodčarstva«, čas »nizkotnega boj za nizkotne cilje«, čas »malenkostnih, sebičnih idej«, čas, ko »z vseh strani grozijo stranke«, čas, ko so politiki »zamenjali državo in stranko«. Vidite, pred stotimi leti je bilo tako kot danes. »Težki dogodki padajo na nas kakor preizkušnja. In nikogar ni, ki bi pokazal smer, odkoder prihaja rešitev.« In tudi tedaj je Slovenija zastala – tako kot sedaj. Jasno, tudi razlogi za zastoj so isti, kot so bili tedaj. »Zastoj naše družbe izvira iz njenih bistvenih kali – obnemoglosti, hlapčevstva in brezciljnosti«, iz našega »slabotnega hotenja in hlapčevsko predobre, uslužne nature, ki bi rada prisostvovala pri trimalhionski gostiji zahodne Evrope«, iz »naše pasivnosti, ki sicer usposablja človeka, da dolgo prenaša okove«. V Sloveniji se dogajajo le stare reči. »Politika hazardira z momentom, računa na neorientiranost.«
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Kultura | Film
Larina izbira – Izgubljeni princ
Lara (Doris Pinčić) – naivna, preprosta, revna glasbenica, ki se preživlja kot kuharica – se poroči v premožno splitsko dinastijo Zlatar, toda še preden Jakovu (Ivan Herceg), perspektivnemu kapitanu, reče da, že vsi – na čelu s taščo – delajo vse, da njeni agoniji ne bi bilo ne konca ne kraja.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Kultura | Film
In vi ste mislili, da so s telesnimi funkcijami – z izločanjem, iztrebljanjem, sranjem, drkanjem, prdenjem ipd., okej, s straniščnim humorjem – obsedeni junaki infantilnih, vulgarnih, analnih holivudskih fars: čakajte, da v Ameriko pridejo Francozi.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Kultura | Film
Sam (Jared Gilman), zaočaljeni, rahlo asocialni, introvertirani fant zagleda fatalno punco, Suzy (Kara Hayward), maskirano v krokarja – ljubezen na prvi pogled. Začneta si dopisovati, kar počneta precej zarotniško. Mesece. Kmalu skleneta, da bosta skupaj zbežala. Fant ji da napotke: pridi tja, naredi toliko in toliko korakov – dobiva se na travniku! In se dobita. In zbežita. Amour fou. Lahko bi postala Bonnie in Clyde. Lahko bi postala serijska morilca – kot oni parček v Rojenih morilcih.
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Kultura | Film
Tako ganljivo kot znajo o domu peti slovenski narodno-zabavni ansambli, znajo o domu peti le še afriške živali, ki v grozi ugotovijo, da so obtičale v Afriki. Na vsak način se hočejo vrniti domov, v Centralni park – v cirkus.
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Kultura | Film
Leta 2084 od sveta ostaneta le dva megapolisa, Federacija in Kolonija. Federacija je tam, kjer je bila nekoč Britanija, Kolonija pa tam, kjer je bila nekoč Avstralija. V Federaciji živi elita, v Koloniji pa revno, brezpravno, deklasirano, suženjsko ljudstvo, podrejeno Federaciji.
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Kultura | Film
Nemški filozof Friedrich Nietzsche je leta 1889 stopil na torinsko ulico in zagledal konjsko vprego – konj se ni hotel premakniti, zato ga je začel pohabljeni, enoroki kočijaž (János Derzsi), njegov gospodar, tolči in bičati. Nietzsche je planil proti vpregi, kričeč: Nehajte! Konja je celo objel, da bi ga zaščitil pred bičanjem. Potem je odšel domov, dva dni nemo ležal in končno dahnil: »Mati, znorel sem!«
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Kultura | Film
Seth MacFarlane, režiser obešenjaške komedije Ted, je bil ena izmed tistih velikih »človeških zgodb« 11. septembra 2001. Zjutraj ob 7.45 bi moral iz Bostona odleteti v Los Angeles, toda potovalni agent mu je rekel, da bo letalo odletelo ob 8.15, tako da je prišel prepozno in letalo zamudil – moral je počakati na naslednje. Tisto, na katerega naj bi se izvirno vkrcal, so kakopak ugrabili teroristi in ga potem raztreščili ob severni stolp Svetovnega trgovinskega centra.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Kultura | Film
Romunski filmi nam zdaj že nekaj let kažejo, da Romuni s prehodom v kapitalizem niso veliko pridobili – depresivno, represivno okolje je ostalo, le da jih ne tlači več komunizem, ampak kapitalizem.
-
Marcel Štefančič jr. | foto: Joco Žnidaršič
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Družba
Matjaž Klopčič je leta 1978 posnel Norega malarja, enega izmed najboljših slovenskih TV-filmov. Glavno vlogo – vrhniškega »norega malarja«, Jožefa Petkovška, avtodestruktivnega slikarja, ki je na sloviti sliki Doma svoji materi »pozabil« naslikati roko, s čimer je povedal vse o Ivanu Cankarju (preden ni Cankar v noveli Petkovškov obraz vsega povedal o njem) – je igral Polde Bibič, ki je imel tedaj za sabo že kopico Klopčičevih filmov, od Papirnatih avionov in Cvetja v jeseni do Strahu in Vdovstva Karoline Žašler. Ko je osem let kasneje objavil knjigo Igralec, je imel za sabo še več Klopčičevih filmov, od Iskanj do Dediščine, toda za sabo je imel še več nečesa drugega: dolgih polemik z oblastjo in njeno fiksno idejo, da je igranje nekaj ljubiteljskega, nezahtevnega in družbeno nekoristnega, da je igralsko delo ničvredno, da so igralci družbi in gospodarstvu le v breme (in da naj tiste, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, takoj upokojijo!), da je igranje le guncanje afen, da igralci niso ustvarjalci ali delavci, da ničesar ne delajo, proizvajajo ali ustvarjajo, da so pravzaprav lenobe in paraziti. Nekateri politiki – »butci, uradniki, malomeščani, birokrati, politikastri«, če naj uporabim njegov izraz – so bili zgroženi in ogorčeni, ko so ugotovili, da igralce za to, kar počnejo, celo plačujejo.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Kultura | Film
Tale francoska komedija – magnet za fane kuharskih oddaj in kuharskih Julij – gre skozi želodec tako gladko in lahkotno kot molekularna hrana. Premisa – dva chefa, Jean Reno in Michaël Youn, se prerivata za kulinarični koncept, ki naj bi prevladal v neki duržinski restavraciji – je kul, če seveda verjamete, da so francoske restavracije zaradi spremembe imidža voljne izgubiti eno Michelinovo zvezdico.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Kultura | Film
Vsi tisti, ki nasprotujejo vsemu, kar bi osvobodilo ženske in jih rešilo odvisnosti od moških (umetna oploditev, liberalnejši družinski zakonik ipd.), so verjetno težko požrli legalizacijo vibratorjev, toda kriva je industrijska revolucija, ki je – v paketu s puritansko, antiseksualno, patriarhalno viktorijansko moralo – dr. Mortimerju Granvillu (Hugh Dancy) omogočila, da je z industrijsko obliko vaginalne masaže vse razočarane gospodinje, ki so se prej lahko zanašale le na »medicinske« stimulacije nekega drugega doktorja, odrešil »histerije«, tako da so monologi vagine postali nova, avtentična umetnost 20. stoletja. Toda tale britanska komedija ne bi bila romantična, če ne bi dala zamenjavi odnosov prednost pred zamenjavo moških z mašinami.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Kultura | Film
V koloradski Aurori, na premieri zadnjega – in obenem ultimativnega – Batmana, so gledalci doživeli ultimativno 3D izkušnjo: v dvorano je vstopil maskirani neznanec in začel streljati. Na slepo. Na polno. 12 mrtvih, več kot 50 ranjenih. Nekateri gledalci so menda ostali na svojih sedežih, misleč, da je to streljanje le del filma – in povsem možno je, da se je komu zazdelo, da je maskirani neznanec, 24-letni James Holmes, stopil s filmskega platna.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Kultura | Film
Zdi se sicer neverjetno, toda Hollywood vztraja: leto 1987 je bilo mitsko. Magično. Leto 1987 je bilo neverjetno. Mrha se namreč dogaja leta 1987 – hja, tako kot film Rock za vse čase, ki ga vrtijo v sosednji dvorani.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Kultura | Film
Zavijte z očmi: Nicolas Cage je tokrat učitelj. Še bolj zavijte: učitelj angleščine. Še bolj: učitelj angleščine, nor na Shakespearove sonete. Živi pa v New Orleansu – tam, kjer je živel v Pokvarjenem poročniku.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Kultura | Film
Neverjetni Spider-Man ni niti nadaljevanje niti predzgodba Spider-Mana, ampak nov začetek Spider-Mana, alias reboot. Ja, resetiranje Spider-Mana.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Kultura | Film
Slepe stene: Ljubezen v virtualni dobi
Najprej zagledamo velemestni skyline, veduto modernega metropolisa, Buenos Airesa: nebotičnike, orjaške stavbe, masivne stanovanjske komplekse, neskončne fasade, steklena prostranstva.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Kultura
Kdor prej umre, je dlje mrtev!
Hitler je preživel! Preživel je II. svetovno vojno, preživel je tisti berlinski bunker, preživel je svoj lastni samomor. V resnici ga sploh ni naredil. Nemški vojaki, njegovi osebni stražarji, so lagali. Rusi so lagali. Američani so lagali. Vsi so lagali. Hitler je preživel, se potuhnil, prevzel lažno identiteto (Adolf Munchenhauser), preplul Atlantik in emigriral v Ameriko, kjer so ga za nekaj časa internirali (v tajno nevadsko taborišče Rebecca), potem pa izpustili. Ostal je v Ameriki in celo odprl fast-food restavracijo McBratwürtz. Vsaj tako pravi švedski dokumentarec Sto let zla. Če se boste naslednje dni, tam med 16. in 21. julijem, slučajno klatili v okolici Ljutomera, si ga lahko ogledate na Grossmannu, osmem Festivalu fantastičnega filma in vina, na katerem se bo vino že tradicionalno spreminjalo v kri. A brez panike, ne potrebujete niti zemljevida niti gpsa – dovolj je, da greste za vonjem po krvi. Ne morete zgrešiti.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
Zdaj, ko je vlada Janeza Janše z državno proslavo, izključitvijo rdeče zvezde in praporščakov, preimenovanjem vojašnice Franca Rozmana Staneta, revizijo himne ter znižanjem pokojnin nekdanjim borcem in internirancem tako lepo poskrbela za relativizacijo in trivializacijo II. svetovne vojne, ki Slovenijo pelje na zelo spolzek teren, na katerem človek – še zlasti v krizi, kakršna je zdajšnja – hitro zdrsne v relativizacijo, trivializacijo ali celo zanikanje nacističnega holokavsta, kar je po Evropi kaznivo, bi bil nemara ravno pravi čas za relativizacijo aretacije Janeza Janše.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Kultura | Film
Ledena doba 4: Celinski premiki
Zakaj je bila Ledena doba tak globalni hit? Zakaj je bila tak globalni hit tudi druga Ledena doba? Pa tretja? In zakaj bo gotovo globalni hit tudi četrta Ledena doba? Zakaj torej: zaradi vseh tistih predpotopnih in postpotopnih živalic ali zaradi samega potopa, ki ga uprizarja narava? Narava je v Ledenih dobah res glavna igralka, prava zvezdnica.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Kultura | Film
Če se tolažite, da medtem, ko spite, sanjate in da je to vse, kar se vam tedaj dogaja, potem si katalonskega psihotrilerja Medtem ko si spala, v katerem niti žrtev ne ve, da je žrtev, nikar ne poglejte. Če si ga boste, potem ne boste več zaspali. Ugotovili boste, da vas sanje ne le prebujajo v realnost, ampak vas tudi pred realnostjo ščitijo – pred realnostjo, ki je tako grozljiva, da o njej nočete ničesar vedeti.
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Kultura | Film
V britanski komediji Do nazga ste imeli skupino brezposelnih moških, socialnih problemov, žrtev recesije, ki se prelevijo v slačifante a la Chippendales – to je edino delo, ki ga lahko dobijo. To je edini način, da preživijo.
-
Marcel Štefančič jr. | foto: Profimedia
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Svet
Ko govorimo o Ameriki, se najpogostejše vprašanje ta čas glasi: ali lahko Baracka Obamo ponovno izvolijo za ameriškega predsednika? Ali lahko dobi drugi mandat? Odgovor na to vprašanje vas čaka na različnih naslovih.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura | Film
Sredi leta 2005 je Amnesty International v slovitem poročilu o ameriškem ravnanju z zaporniki poudaril: »Zbirni center v Guantánamu je postal gulag naše dobe.« George W. Bush je panično dahnil: »To je absurdna obtožba!« Tudi obrambni minister Donald Rumsfeld je ponorel: »To je nezaslišano!« Kakšen gulag neki! Bušijem ni bilo jasno, kako lahko kdo Guantánamo primerja s stalinističnim lagerjem!
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura | Film
Rock za vse čase je primer lahkega mjuzikla. Zelo lahkega. Pravzaprav prelahkega. Iskreno rečeno: najlažjega. Rock za vse čase je v resnici primer tako lahkega mjuzikla, da je čudno, da ga niso posneli v Sloveniji – saj veste, naši filmarji. Brez heca. Lahko bi ga. In to zlahka. Le dovolj globalnih hitov – kakih 20 ali 30 – bi morali kupiti. To je vse. Čisto vse. No, skoraj čisto vse.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Kultura
Ameriški filozof Fredric Jameson je nedavno Jeli Krečič v intervjuju za Delo rekel, da nimamo več nobenega smisla za zgodovino. Vsekakor: prihodnost si lahko predstavljamo le še kot katastrofo. Pisci znanstvene fantastike so bili vedno najbolj pikantni napovedovalci katastrofe – distopične katastrofe v znanstveni fantastiki vedno izgledajo kot realistični signali iz prihodnosti. Da izgledajo tako realistično, pa je mogoče pripisati predvsem dejstvu, da vse te zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, samo sedanjost zadenejo bolje kot zgodbe, ki se dogajajo v sedanjosti. Toda težko bi rekli, da znanstvena fantastika precenjuje prihodnost – ne, ravno nasprotno, pogosto jo celo podceni. In tu ždijo naši mali užitki.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Kultura | Film
Za razliko od Petletne zaroke, ki je komedija dolgega oddaljevanja, je Projekt: Otrok komedija dolgega približevanja. Situacija je klišejsko klasična: Julie (Jennifer Westfeldt) in Jason (Adam Scott) sta najboljša prijatelja. Saj veste – kot Sally in Harry. Zaročena, ne da bi to vedela.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Kultura | Film
Petletna zaroka nima nobene zveze s tistim francoskim filmom, ampak bolj z dobro znano tendenco h’woodskih romantičnih komedij, ki si skušajo v imenu večje nepredvidljivosti in izvirnosti izmišljati čim bolj odbite in čim bolj za lase privlečene premise.