Barbie / Moški potrebujejo fantazme, da bi lahko uživali v patriarhatu

Ko zaslišite Straussovo simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, najprej pomislite na Kubrickovo epopejo 2001: Odiseja v vesolju ali pa na Friedricha Nietzscheja, ki je to pesnitev navdihnil, toda zdaj se bo to spremenilo – ko boste odslej zaslišali simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, boste najprej pomislili na Barbie. Vse skupaj se začne v puščobni, skaloviti, primitivni pradavnini, ko so imele deklice na voljo le eno samo igračo – dojenčka. Kar seveda pomeni, da niso imele veliko možnosti – družba je od njih pričakovala in terjala, da postanejo matere. Nobene kariere. Nobene zabave. Nobenih sekularnih užitkov. Le garanje. Trpljenje. In ta igrača je poskrbela, da so se s tem sprijaznile. In da so »materinstvo« sprejele kot svojo usodo. Edino usodo. Edini možni poklic. Potem pa se je pred njimi nenadoma pojavil karizmatični, spektakularni, prelomni monolit – Barbie (Margot Robbie), prva Barbie, generična Barbie, stereotipna Barbie. Toda njen nasmeh, njen glamur, njena stiliziranost, njena lepota, njeni modni dodatki, njeni outfiti in njena modernost so ženske vabile ven. Vsak dan je zabava! Uživajte!

Grega Repovž

28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Uvodnik / Država enega odstotka

Razkritja novinarjev Boruta Mekine in Luka Volka v tokratni Mladini so dejansko grozljiva in postavljajo na glavo tako pogosto izpostavljene domnevne majhne razlike v dohodkih v Sloveniji. Že leta namreč velja, to pa domnevno dokazujejo tudi podatki, da naj bi bila Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. A to v dejanskem življenju ne drži. V Sloveniji so namreč nekateri neprimerno »bolj egalitarni« kot drugi, deležni so neprimerno več solidarnosti družbe, države in vseh slojev prebivalstva. In to so najbogatejši, ki jim je politika v letih naredila cel sistem davčnih in drugih izognitev, zaradi katerih je njihova davčna obremenitev dejansko enaka davčni obdavčitvi, ki naj bi bila namenjena tistim z najnižjimi dohodki. Podjetniki so namreč po uradnih podatkih leta 2021 plačali v povprečju le 11,1-odstotni davek na svoje prihodke. To pa ustreza odmeri davka zaposlenih z minimalno plačo – ti so leta 2021 po analizi ministrstva za finance plačali, z upoštevanjem vseh olajšav, 11,9 odstotka dohodnine. Torej so dejansko dali državi večji del svojega dohodka kot najbogatejši, ki se ves čas prikazujejo kot najbolj obremenjeni del prebivalstva. Pa ne samo to: kot razkriva Borut Mekina, ima odstotek najbogatejših prebivalcev Slovenije v lasti 23,2 odstotka premoženja, kar je izjemno visok delež. Za primerjavo: v Belgiji ima najpremožnejši odstotek recimo v lasti le 15 odstotkov premoženja, na Danskem 21 odstotkov, na Nizozemskem 16 odstotkov, v Veliki Britaniji, zibelki neoliberalizma, pa imajo najbogatejši v lasti 21,3 odstotka.

Več ko imaš, višji so popusti

Zakaj se v Sloveniji več tisoč podjetnikov ukvarja z oddajanjem avtomobilov v najem, ko pa si želimo avtomobil izposoditi, prek spleta najdemo zgolj nekaj deset ponudnikov? Pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so za Mladino naredili analizo poslovnih subjektov, torej podjetij, ki imajo kot stransko dejavnost registrirano »dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup«. To so podjetja, ki se ne ukvarjajo s tako imenovanim rent-a-carom kot glavno dejavnostjo. Ugotovili so, da je takšnih podjetij več kot 7789, verjetno pa še več, saj lahko imajo podjetja stranske dejavnosti vpisane v aktu o ustanovitvi, ne da bi jih navajala v Poslovnem registru Slovenije. Poleg omenjenih ima kar 1756 podjetij kot glavno dejavnost registrirano obratovanje taksijev.

Manj ko imaš, težje se pobereš

Decembra lani, dober teden pred začetkom praznikov, ko je bilo ljubljansko mestno središče polno ljudi, ki so drveli iz trgovine v trgovino po božičnih nakupih, je lučaj stran, v ljubljanski Šiški, ponoči zagorela bivalna prikolica. V njej je hudo bolan živel Zoran Tešanović. Bil je eden tistih, ki so leta 1992 z izbrisom izgubili praktično vse pravice. Pred tem je bil trgovec na ljubljanski tržnici. Njegov status kljub prizadevanjem ni bil nikoli docela urejen, ni mogel zaprositi za medicinsko in socialno oskrbo, ki jo je nujno potreboval, zato je bil prisiljen živeti na robu družbe – živel je v prikolici brez elektrike, vode in ogrevanja, pozimi se je grel ob plinskem gorilniku. To bi utegnil biti tudi vzrok za požar, v katerem je tisto noč umrl.

Zvezdan Martič / »Sam sem osebno takoj za to, da se Studio City vrne. A to ni moja odločitev.«

Zvezdan Martič je 13. julija postal predsednik uprave RTV Slovenija. Podprlo ga je 16 članov sveta od 17, takoj po izvolitvi pa je napovedal, da bo najprej uredil odnose v hiši. Razmere na RTV Slovenija, predvsem pa na TV Slovenija, so nevzdržne. Poskus političnega prevzema in razgradnje, ki je potekal v letih Janševe vlade in se je zavlekel še za dodatno leto, je pustil posledice. Ne samo pri kadrih, ne samo pri financah, ne samo pri vsebini, informativni program TV Slovenija, paradni konj te medijske hiše, je izgubil gledalce in gledalke, izgubil je verodostojnost. To bo zelo težko povrniti. Bo Zvezdan Martič zmogel? Je pravi človek na pravem mestu? Na TV Slovenija je že več kot 30 let, bil je voditelj, novinar, urednik, pomočnik direktorice, snemal je dokumentarne filme, postavil MMC, gotovo do podrobnosti pozna delovanje hiše. In še nekaj, pridružil se je stavkajočim, ki se na RTV Slovenija borijo za javnost. Naloga, ki jo ima pred seboj, je težka, za zdaj ga, kar je bistvenega pomena, kolektiv podpira.

Zgolj še ena protitujska vlada

Avtobus s podobo dr. Roberta Goloba in velikim napisom Svoboda po istoimenski politični stranki je 30. marca lani prispel v Belo krajino. Šlo je za predvolilni obisk slab mesec pred parlamentarnimi volitvami, med katerim je Golob s sodelavci kot »prvo simbolno dejanje« nove vlade napovedal odstranitev rezilne žice na slovensko-hrvaški meji, saj njegova stranka svobodo zagotavlja že v imenu, »in žica je tipičen primer nesvobode«. Pred dvema tednoma je vlada Roberta Goloba sprejela mnenje, da je možnost zaprtja meje in prepovedi sprejemanja beguncev, ki jo navaja zakon o tujcih, skladna z ustavo. Ustavno sodišče je namreč primorano o tem ponovno odločati, čeprav je ureditev pred leti že razglasilo za neustavno, saj krši osnovne človekove pravice. Gre pravzaprav za metaforično žico, papirnato in nič manj nevarno ograjo na meji.

Dediči Martina Krpana

Odgovornost pomeni vzeti nase dolžnost sprejeti posledice ali sankcije, kadar gre kaj narobe. Odgovornost je breme: je nekaj, kar nosimo. Je tudi lastnost človeka, ki si prizadeva izpolnjevati dolžnosti, nekoga, ki si to breme zavestno nalaga na ramena. Tak človek je odgovoren, sprejema odgovornost za svoja dejanja. V tem pomenu je odgovornost vrlina, ki jo učimo otroke, od njih zahtevamo opravičilo za neprimerno vedenje, in jo na sodiščih prek instituta priznanja krivde nagrajujemo; je lastnost, ki ljudi dela krepostne.

Svoboda sovražnega govora

Ko je bil marca letos ustanovljen Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora – tudi z namenom svetovati pravosodnemu ministrstvu pri oblikovanju sprememb predpisov, ki bi prispevale k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora – so strankarska glasila in komunikatorji (zlasti) stranke SDS razglašali, da smo dobili »strateški svet za vpeljavo verbalnega delikta«. Zato se ne smemo čuditi, da so prejšnji teden, ko je svet Golobovo vlado seznanil s 57 priporočili, po le nekaj urah med njimi našli tudi »poziv k uvedbi verbalnega delikta«. Pokazali so na eno izmed priporočil, v katerem svet pravosodno ministrstvo poziva, naj preuči možnosti za razširitev opisa kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena kazenskega zakonika tudi na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti.

Preveč medicine?

Ko govorimo o »preveč medicine« ali o »pretirani zdravstveni oskrbi«, mislimo na vse tiste zdravstvene intervencije, ki pacientu ne koristijo ali pri katerih je tveganje za škodo večje od koristi. Srž problematike pretirane zdravstvene oskrbe je zmotno prepričanje pacientov (pa tudi zdravnikov), da »več« zdravstvene oskrbe vodi do boljšega zdravstvenega izida. »Več« pogosto vključuje drago oskrbo, ki je navadno enačena z višjo kakovostjo, to je rabo novih tehnologij, naprav, opreme, pa tudi predpisovanje več zdravil in več napotitev na preiskave. Pri tem pa spregledamo, da vsako testiranje, zdravljenje ali poseg lahko povzroči napako ali zaplet. Na primer več zdravil ko predpišemo pacientu, večja je možnost napake pri jemanju zdravil. Več preiskav lahko vodi tudi v lažno pozitiven rezultat ali nenormalno odstopanje, temu pa lahko sledi nepotreben invazivni poseg.

Se kupovanje orožja res lahko splača?

Obrambni minister Marjan Šarec se je ta teden po seji vlade pohvalil, da je državi privarčeval več sto milijonov evrov. Natančneje, 498 milijonov evrov. Glavni razlog za tako visok znesek privarčevanih sredstev naj bi bil dokončen odstop od nakupa osemkolesnikov tipa boxer, ki naj bi skupaj stali 695 milijonov evrov (z DDV). Bivši obrambni minister Matej Tonin je izsilil pogodbo o nakupu prve skupine 45 boxerjev po ceni 412 milijonov evrov, a da bi vojska – kot smo obljubili Natu – vzpostavila dva oklepna bataljona, bi jih prej ko slej morali še dokupiti, do končnega števila 136. Odstop od te pogodbe je državo stal, kot so sporočili z obrambnega ministrstva, 4,15 milijona evrov.